Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

FOIA Decisions

+ -
Date: 27.05.2019
Title: prosilec - Vrhovno državno tožilstvo
Number: 090-85/2019
Category: Kršitev postopka
Status: Returned to readjudication (on a case)


POVZETEK:

Prosilec je od organa zahteval dokumente v zvezi s konkretnim posameznikom. Organ je prosilcu delno ugodil, prosilca napotil na sodno prakso in odobril delni dostop zaradi varstva osebnih podatkov. Prosilec se je pritožil, saj tako iz izreka izpodbijane odločbe kot njene obrazložitve ni bilo razvidno, dostop do katere vrste osebnih podatkov (in čigavih) je organ dovolil in do katerih (in čigavih) ne. V pritožbenem postopku je IP ugotovil, da se izpodbijane odločbe zaradi nedoslednosti in nasprotovanj med izrekom, obrazložitvijo in dejansko prekritimi podatki na zahtevanih dokumentih ne dá preizkusiti, s čimer je bila storjena bistvena kršitev pravil upravnega postopka po 7. točki prvega odstavka 237. člena ZUP. Pritožbi prosilca je ugodil in zadevo vrnil organu v ponovni postopek.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-85/2019/4

Datum: 27. 5. 2019

 

Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; v nadaljnjem besedilu ZInfP), četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15 in 7/18, v nadaljnjem besedilu ZDIJZ) ter tretjega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13, v nadaljnjem besedilu ZUP) o pritožbi … (v nadaljnjem besedilu prosilec) z dne 28. 3. 2019 zoper odločbo Vrhovnega državnega tožilstva RS, Trg OF 13, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu organ), št. VDT-Tu-9-5/51/2018/13 z dne 5. 3. 2019, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjo

 

 

O D L O Č B O:

 

  1. Pritožbi prosilca z dne 5. 3. 2019 se ugodi in se odločba Vrhovnega državnega tožilstva RS, št. VDT-Tu-9-5/51/2018/13 z dne 5. 3. 2019, odpravi in se zadeva vrne organu prve stopnje v ponovno odločanje. Organ prve stopnje mora o zahtevi prosilca odločiti brez odlašanja, najpozneje pa v 30 (tridesetih) dneh od prejema te odločbe.
  1. V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.

 

 

OBRAZLOŽITEV:

 

Prosilec je 24. 12. 2018 od organa zahteval kopije (elektronski zapis) zahtev za varstvo zakonitosti, odgovorov organa nanje ter sprejetih odločitev Vrhovnega sodišča RS v zadevi …, …, v zvezi s prejemanjem podkupnin pri …, ki se nanašajo na obsodilno sodbo oziroma na sklep o odreditvi pripora … v isti zadevi.

 

Organ je z odločbo, št. VDT-Tu-9-5/51/2018/13 z dne 5. 3. 2019, zahtevi prosilca delno ugodil, in prosilcu posredoval štiri zahteve za varstvo zakonitosti zoper sodbo Višjega sodišča v Ljubljani, odgovor Vrhovnega državnega tožilstva RS na zahteve za varstvo zakonitosti zoper navedeno sodbo, zahtevo za varstvo zakonitosti zagovornika obdolženega zoper sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani ter odgovor Vrhovnega državnega tožilstva RS na zahtevo za varstvo zakonitosti zoper navedeni sklep. V vseh naštetih dokumentih je skladno z določbo 3. točke prvega odstavka 6. člena v povezavi s tretjim odstavkom 6. člena ZDIJZ prekril varovane osebne podatke. Glede sprejetih odločitev Vrhovnega sodišča RS, s katerima je Vrhovno sodišče RS odločilo o zahtevah za varstvo zakonitosti, je organ prosilca napotil na spletno stran Vrhovnega sodišča RS, kjer so odločitve tudi objavljene. V postopku posredovanja informacij javnega značaja je organ pozval k priglasitvi stranske udeležbe vse osebe, na katerih pravice ali pravne koristi bi lahko vplivala odločba, saj imajo posamezniki pravico do zakonite obdelave svojih podatkov, ki izhaja neposredno iz Ustave RS (drugi odstavek 38. člena Ustave RS). Na poziv organa se je odzvala ena oseba. S priglasitvijo stranske udeležbe je poudarila, da zahtevani dokumenti vsebujejo osebne podatke, ki jih je zavezanec dolžan varovati skladno s 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Skladno z definicijo obdelave osebnih podatkov razkritje in dajanje osebnih podatkov na razpolago izrecno pomeni obdelavo osebnih podatkov, ZDIJZ sam po sebi pa ne daje organom pravne podlage, da razkrivajo oziroma dajejo na razpolago osebne podatke posameznikov, s katerimi razpolagajo zaradi izvrševanja svojih zakonitih pristojnosti. Ker obravnavani dokumenti vsebujejo imena in priimke fizičnih oseb, ki so bile obravnavane v sodnih postopkih ter drugih fizičnih oseb, ki so v sodnih postopkih sodelovale (priče), je organ te osebne podatke v dokumentih prekril na način, da posamezniki niso več določljivi. Osebni podatki, povezani z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (imena in priimki sodnikov, sodnega osebja, državnih tožilcev), se skladno s tretjim odstavkom 6. člena ZDIJZ ne štejejo za varovane osebne podatke, zato jih organ ni prekrival. V obrazložitvi odločbe je organ tudi pojasnil, da je prosilec vložil neformalno zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, ker je bila ta vložena v elektronski obliki, brez podpisa z varnim elektronskim podpisom s kvalificiranim potrdilom. Zato se takšna vloga ne šteje za vlogo po ZUP in zavrnitev neformalne zahteve ne uživa pravnega varstva. Ne glede na navedeno pa morajo zavezanci v postopku, ki se je začel na podlagi neformalne zahteve, paziti na izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja ter v postopek vključiti vse osebe, na katerih pravne koristi utegne odločitev vplivati. Organ je pojasnil, da je zaradi pravice stranskega udeleženca do vročitve odločbe in vložitve pritožbe zoper to odločbo (229. člen) o zahtevi prosilca odločil z odločbo, v skladu z 207. členom ZUP, in da bo zahtevane informacije javnega značaja prosilcu vročil šele po pravnomočnosti odločbe.

 

Prosilec se je zoper odločbo organa, št. VDT-Tu-9-5/51/2018/13 z dne 5. 3. 2019 (v nadaljnjem besedilu izpodbijana odločba) pritožil na podlagi vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 237. člena ZUP. Prosilec je zatrjeval, da organ pri prekritju osebnih podatkov ni navedel, kateri naj bi bili osebni podatki, ki jih je treba prekriti, in katere podatke šteje v kategorijo varovanih osebnih podatkov. Na to je zgolj namignil v prvem odstavku predzadnje strani, kjer je govoril o »imenih in priimkih fizičnih oseb, ki so bile obravnavane v sodnih postopkih in drugih fizičnih oseb, ki so v sodnih postopkih sodelovale (priče)«. Tako prosilcu iz odločbe ne more biti jasno, ali misli organ prve stopnje prekriti samo imena in priimke obdolžencev ter prič, ali še katere druge osebne podatke, ali pa kar cele dokumente (saj se navsezadnje skoraj vse navedbe v zahtevanih dokumentih nanašajo na te obdolžence oziroma priče). Kot glavno kršitev ZUP je prosilec navedel kršitev pravil postopka, ker izrek odločbe ni določen (tj. jasen). Navedena kršitev je bistvena, ker izpodbijana odločba prosilcu niti približno ne omogoča sklepanja, v kakšnem obsegu bo prejel zahtevane dokumente. Prosilec je oporekal tudi nenavadnim navedbam organa glede poteka postopka, v katerem je izdal to odločbo. Tako je po eni strani navedel, da naj bi bil pritožnik vložil t.i. »neformalno zahtevo za dostop do informacij javnega značaja«, ki se sploh ne šteje za vlogo po ZUP, in ki se je torej tudi ne obravnava po ZUP, po drugi strani pa je v postopek vključil »vse osebe, na katerih pravne koristi bi odločitev utegnila vplivati«, in se tako odločil uporabiti nekatere (in zgolj nekatere!) določbe ZUP, npr. v postopek pritegniti stranske udeležence, o zahtevi odločiti z upravno odločbo, dati stranskim udeležencem in tudi prosilcu pravico do pritožbe. Ostalih določb ZUP, npr. da mora biti izrek odločbe določen (šesta točka 213. člena ZUP), ali da mora prosilcu pred izdajo odločbe biti dana možnost izjasnitve (tretja točka drugega odstavka 237. člena ZUP), ali da mora biti odločba obrazložena na način, ki omogoča preizkus izreka (sedma točka istega odstavka), ni upošteval. Kar zadeva izjavljanja organa prve stopnje o neformalni zahtevi, jih je prosilec štel za očitno nepravilne in na tej točki tudi že kar neprimerne. Zahteva poslana po elektronski pošti se namreč šteje za pisno zahtevo po ZDIJZ ter posledično tudi za pisno vlogo po ZUP, in to ne glede na to, ali je elektronsko podpisana ali ne. To tudi jasno izhaja iz Uredbe o upravnem poslovanju. Prosilec je menil, da organ za svoje tožilske naloge uporablja Državnotožilski red, za upravne naloge, kot je odločanje po ZDIJZ, pa mora uporabljati tudi Uredbo o upravnem poslovanju. Navsezadnje je organ prve stopnje del izvršilne veje oblasti in je zato, kar zadeva upravne naloge, podvržen pooblastilu, ki ga je Vladi v 63. členu ZUP podelil zakonodajalec. Pri tem je prosilec navajal odločbo Ustavnega sodišča RS, št. U-l-42/12-15, ki je odločalo o tem, v katero vejo oblasti sodi državno tožilstvo. Prosilec je prerekal tudi kršitve materialnega prava, saj je organ preširoko uporabil izjemo varstva osebnih podatkov iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Prosilec je namreč menil, da so imena obdolženih v kazenskem postopku načeloma javni podatki, ker gre za osebe, ki so bile obsojene na javnem sojenju, s sodbo, ki se je razglasila javno, in v imenu ljudstva. Te osebe tako nimajo pravice pričakovati, da se ne bi smelo javno poročati o njihovi obsodbi oz. o tem, da so bile vložile zahtevo za varstvo zakonitosti zoper to obsodbo (kar se v danem primeru tudi je, saj so mediji o zadevnem sojenju na dolgo in široko poročali). Posledično tudi nimajo pravice pričakovati, da se podatka o tem, da so vložile zahtevo za varstvo zakonitosti, ne bi smelo posredovati javnosti na zahtevo po ZDIJZ. Organ bi moral vsak podatek obravnavati individualno, česar pa v danem primeru ni storil. Pri svoji presoji je bil izrazito skop, pavšalen in površen, tako da v izreku sploh ni povedal, katere osebne podatke je treba prekriti.

 

Organ odločbe po prejemu pritožbe ni nadomestil z novo, zato jo je na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom, št. VDT-Tu-9-5/51/2018/15 z dne 3. 4. 2019, odstopil v reševanje IP.

 

Za potrebe razjasnitve dejanskega stanja je IP zaprosil organ za pojasnilo in dostavo zahtevanih dokumentov. Organ je 22. 5. 2019 posredoval dokumentacijo, iz katere je bila razvidna izvedba delnega dostopa, dokumentacijo v njeni izvorni obliki ter celoten spis, ki se nanaša na zadevo po ZDIJZ.

 

Pritožba je utemeljena.

 

IP je pritožbo prosilca kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi vzel v obravnavo. Kot organ druge stopnje je skladno z 247. členom ZUP izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo je prosilec izpodbijal, in v mejah njegovih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

 

Predmet tega pritožbenega postopka je vprašanje, ali je organ ravnal pravilno, ko je zahtevo prosilca delno zavrnil iz razloga varstva osebnih podatkov po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

 

  1. Odločitev IP in razlogi za vrnitev zadeve v ponovno odločanje

 

V konkretnem primeru je prosilec v pritožbi izpodbijal odločbo v celoti in iz vseh pritožbenih razlogov, pri čemer je zatrjeval tudi bistveno kršitev pravil upravnega postopka, ker se odločbe ne dá preizkusiti. IP je tem pritožbenim navedbam pritrdil. V obravnavanem primeru so bili predmet prosilčevega zahtevka dokumenti v zvezi s konkretnim posameznikom, saj je prosilec navedel, da želi prejeti zahteve za varstvo zakonitosti, odgovorov na zahteve za varstvo zakonitosti, ki jih je vložilo Vrhovno državno tožilstvo RS ter prejetih sodnih odločb Vrhovnega sodišča RS, ki se nanašajo na obsodilno sodbo zoper …, …, v zadevi prejemanja podkupnin … v okviru … oziroma na sklep o odreditvi pripora zoper … v isti zadevi. V ugotovitvenem postopku na prvi stopnji je organ sklenil, da zahtevku prosilca ustrezajo štiri zahteve za varstvo zakonitosti, ki so jih vložili zagovorniki obsojencev, zoper sodbo Višjega sodišča v Ljubljani VII Kp 85640/2010 z dne 8. 12. 2015, v zvezi s sodbo Okrajnega sodišča v Škofji Loki I K 85640/2010 z dne 25. 11. 2014, odgovor Vrhovnega državnega tožilstva RS na zahteve za varstvo zakonitosti zoper sodbo Višjega sodišča v Ljubljani VII Kp 85640/2010 z dne 8. 12. 2015, v zvezi s sodbo Okrajnega sodišča v Škofji Loki IK 85640/2010 z dne 25. 11. 2014, zahteva za varstvo zakonitosti zagovornika obdolženega zoper sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani I Ks 21391/2016 z dne 5. 6. 2016, v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani I Kpd 21391/2016 z dne 2. 6. 2016 ter odgovor Vrhovnega državnega tožilstva RS na zahtevo za varstvo zakonitosti zoper sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani I Ks 21391/2016 z dne 5. 6. 2016, v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani I Kpd 21391/2016 z dne 2. 6. 2016.

 

Glede na to, da so v konkretnem primeru zahtevani dokumenti nanašajo na točno poimensko navedenega posameznika, je razkrivanje katerihkoli dokumentov, ki se nanašajo nanj, dovoljeno samo, če za to obstaja pravna podlaga. IP je ugotovil, da je izrek izpodbijane odločbe glede vprašanja obstoja izjeme po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (varstvo osebnih podatkov) v nasprotju z obrazložitvijo. V izreku izpodbijane odločbe je organ priznal obstoj posameznih dokumentov in s prekritjem varovanih podatkov dovolil dostop do njih, pri čemer je v obrazložitvi navedel, da so »imena in priimki fizičnih oseb, ki so bile obravnavane v sodnih postopkih« varovani osebni podatki. Ni jasno, zakaj organ v izreku izpodbijane odločbe ime in priimek konkretnega posameznika (tj. …), obravnava kot prosto dostopne podatke oz. nevarovane, v obrazložitvi in pri dejanski izvedbi delnega dostopa pa kot varovane osebne podatke. Pri tem je nesporno, da je prosilec zahteval dokumente za poimensko navedenega posameznika, zato organ s prekritjem njegovega imena in priimka v zahtevanih dokumentih ne more varovati osebnih podatkov. Poleg tega pa je v zvezi s konkretnim posameznikom prosilca celo napotil na sodno prakso, objavljeno na spletni strani. Če bi organ dejansko ocenil, da gre tudi pri imenu in priimku navedenega posameznika za varovane osebne podatke, tudi uporaba instituta delnega dostopa ne bi bila mogoča, saj anonimizacija v primeru, ko prosilec zahteva informacije za konkretnega posameznika, ni mogoča. Na slednje je opozorilo tudi Upravno sodišče v sodbi z opr. št. IU 1588/2012-20 z dne 19. 2. 2014. Organ pravne podlage za razkritje imena in priimka konkretnega posameznika v izpodbijani odločbi ni pojasnil. S pregledom prekritih delov zahtevanih dokumentov je IP ugotovil še, da je organ prekril tudi dele besedil, za katere ni jasno, niti iz izreka niti iz obrazložitve, zakaj jih je organ štel kot varovane osebne podatke (in čigave), npr. opravilne številke posameznih dokumentov (pri odločbi Ministrstva za notranje zadeve o podeljenem javnem pooblastilu, odredbe sodišč, dovoljenja okrožnih državnih tožilstev, dopisi policije itd.), registrske številke vozil itd. Prav tako je npr. prekril ime in priimek preiskovalne sodnice v konkretni zadevi, v obrazložitvi pa navedel, da se imena in priimki sodnikov, sodnega osebja, državnih tožilcev, v skladu s tretjim odstavkom 6. člena, ne štejejo za varovane osebne podatke. Nepojasnjeno ostaja tudi prekrivanje imen in priimkov policistov kot javnih uslužbencev, podatkov posameznih izvedencev, ki se nanašajo na opravljanje registrirane dejavnosti ipd. Ob vsem tem se izpodbijane odločbe ne dá preizkusiti, saj iz obrazložitve ni moč razbrati, ali gre zgolj za nedoslednost organa, ali pa so prekriti podatki kljub vsemu varovani, in zakaj.

 

Ker so razlogi za zavrnitev dostopa do informacij javnega značaja navedeni presplošno zgolj s sklicevanjem na zakonsko določbo, izvedba delnega dostopa pa s samo obrazložitvijo ni konsistentna, se take odločbe ne dá preizkusiti. IP je v tako izvedenem postopku ugotovil, da je organ v postopku odločanja na prvi stopnji storil bistveno kršitev pravil postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP, saj odločbe ni mogoče preizkusiti zaradi nedoslednosti in nasprotovanj med izrekom, obrazložitvijo in dejansko prekritimi podatki na zahtevanih dokumentih.

 

IP je zaključil, da je pritožba prosilca utemeljena in je izpodbijano odločbo, na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP, treba odpraviti ter zadevo vrniti prvostopenjskemu organu v ponovni postopek. Ker je IP dolžan spoštovati temeljna načela upravnega postopka, mora upoštevati tudi načelo ekonomičnosti postopka iz 14. člena ZUP in postopek voditi hitro, kar pomeni s čim manjšo zamudo za stranke in druge udeležence v postopku, vendar tako, da se preskrbi vse, kar je potrebno, da se lahko ugotovi dejansko stanje, zavarujejo pravice in pravne koristi stranke ter izda zakonita in pravilna odločba. IP je ocenil, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično odpravil sam organ prve stopnje.

 

  1. Navodila organu za odločanje v ponovljenem postopku

 

Skladno s tretjim odstavkom 251. člena ZUP mora organ druge stopnje, kadar odpravi izpodbijano odločbo in zadevo vrne organu prve stopnje v ponovno odločanje, s svojo odločbo opozoriti organ prve stopnje, glede česa je treba dopolniti postopek, organ prve stopnje pa mora vseskozi ravnati po tej odločbi in brez odlašanja (najpozneje pa v 30 dneh od prejema zadeve) izdati novo odločbo, zoper katero ima stranka pravico pritožbe.

 

Organ bo moral pri ponovnem odločanju presojati vsak posamezen dokument, ki ga bo identificiral kot informacijo javnega značaja, ki jo je zahteval prosilec, in za vsak posamezen dokument ugotoviti, ali lahko dostop do njega zavrne zaradi obstoja izjem po 5.a in 6. členu ZDIJZ. Ob sklicevanju na obstoj izjem po ZDIJZ IP opozarja, da mora organ pri tem v celoti upoštevati pogoje, ki morajo biti za posamezno izjemo izpolnjeni ter zatrjevano izjemo in concreto izkazati. Če bo organ ugotovil, da zahtevani dokumenti vsebujejo katero od izjem po določbah 5.a in 6. člena ZDIJZ, bo moral nadalje oceniti, ali je mogoče uporabiti institut delnega dostopa po 7. členu ZDIJZ in prosilcu, če je to mogoče, omogočiti delni dostop do zahtevanih dokumentov, ki bo konsistenten z izrekom. V primeru izvedbe delnega dostopa mora organ, tako v izreku kot tudi v obrazložitvi odločbe, natančno in določno opredeliti, v katerem delu se posamezni dokumenti prekrijejo, na podlagi katere izjeme (npr. varstvo osebnih podatkov), katero vrsto podatkov je prekril (npr. ime in priimek obsojenca, priče ipd.), kje točno se ti podatki nahajajo (npr. prvi odstavek ali od prve do tretje vrstice, ipd.) in katero izjemo predstavljajo (npr. varstvo osebnih podatkov). V izreku odločbe morajo biti namreč jasno navedeni dokumenti, ki so predmet presoje, in navedba, v katerem delu se dostop zavrne v celoti oziroma prekrijejo informacije, ki predstavljajo izjemo od prostega dostopa po ZDIJZ. Takšen izrek omogoča določljivost in izvršljivost, ki zadosti zakonskim normam in pravni varnosti, do katere je prosilec upravičen.

 

Glede na to, da je organ že v izpodbijani odločbi navedel, da osebni podatki v zvezi z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca niso varovani, mora to pri izvedbi instituta delnega dostopa dosledno tudi upoštevati in prosilcu omogočiti dostop do teh podatkov. Če bo organ ugotovil nasprotno, pa mora svojo odločitev v odločbi tudi pojasniti. IP opominja, da je razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja dopustno v primeru, ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo, na primer tudi podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ)[1], ali ko organ odloči, da je treba podatke razkriti zaradi prevladujočega javnega interesa (drugi odstavek 6. člena ZDIJZ)[2].

 

Ker je iz konkludentnih ravnanj organa moč sklepati, da je vlogo prosilca z dne 24. 12. 2018 obravnaval kot formalno vlogo (organ je v obravnavani zadevi izdal upravno odločbo, jo vročil prosilcu po pravilih ZUP o osebni vročitvi in pritožbo prosilca zoper njo tudi posredoval drugostopenjskemu organu v obravnavo), se IP do navedb o neformalni vlogi ni opredeljeval.

 

IP je zaključil, da je pritožba prosilca utemeljena, saj je organ storil bistveno kršitev pravil postopka. IP je zato pritožbi prosilca ugodil in na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP izpodbijano odločbo v celoti odpravil ter zadevo vrnil organu prve stopnje v ponovno odločanje. Organ mora o zahtevi prosilca odločiti najpozneje v roku 30 (tridesetih) dni od prejema te odločbe, pri čemer mora upoštevati napotke IP, ki so podani v tej odločbi.

 

V tem postopku posebni stroški niso nastali (2. točka izreka te odločbe).

 

Ta odločba je skladno s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16 in 30/18 – ZKZaš) oproščena plačila upravne takse.

 

 

 

 

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, niti upravni spor.

 

 

 

Postopek vodila:

Karolina Kušević, univ. dipl. prav.,

svetovalka IP

 

 

 

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka

 


[1] Npr. odločba IP, št. 090-277/2018/2.

[2] Npr. odločba IP, št. 090-39/2019/7.