Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

FOIA Decisions

+ -
Date: 12.04.2019
Title: prosilec - Vlada RS
Number: 090-292/2018
Category: Kazenski postopek, Notranje delovanje organa, Test interesa javnosti
Status: Sustained in part


POVZETEK:

Prosilec je od Ministrstva za notranje zadeve zahteval poročila in vse dokumente, ki so bili podlaga za sprejem poročila v zvezi z izvedenim nadzorom o zakonitosti in pravilnosti postopkov policije o sumu pranja iranskega denarja v NLB. Zaradi sklicevanja prosilca na javni interes, je o zahtevi prosilca odločila Vlada RS, ki je prosilcu posredovala poročilo v delu, ki se nanaša na končne ugotovitve nadzornega postopka, zavrnila pa je dostop do delov poročila in do prilog, ki izkazujejo konkretno taktiko in metodiko dela policije. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je glede večine zavrnjenih dokumentov izkazana izjema notranjega delovanja organa in pritožbo v tem delu zavrnil, je pa pritožbi delno ugodil v delu, ki se nanaša na štiri navodila Ministrstva za notranje zadeve, saj gre za dokumente, ki niso »del interne strategije« Ministrstva za notranje zadeve, temveč gre pri njihovi vsebini za vprašanje pravilnosti izvajanja zakonskih nalog, ki so določene z veljavnimi predpisi. Razkritje notranjih aktov, ki podrobneje opredeljujejo naloge organa, ki so določene v predpisih, in javnosti znane, zato organu ne more povzročiti takšne škode, ki bi prestala škodni test, ki je en od pogojev za zatrjevano izjemo notranjega delovanja organa.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-292/2018/6

Datum: 12. 4. 2019


Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), drugega odstavka 251. člena in prvega ter tretjega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi …(v nadaljevanju prosilec) z dne 12. 12. 2018, zoper odločbo Vlade RS, Gregorčičeva ulica 20-25, 1001 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 09001-16/2018/5, z dne 5. 12. 2018, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

 

 

 

O D L O Č B O:

 

  1. Pritožbi prosilca z dne 12. 12. 2018 zoper odločbo Vlade RS, št. 09001-16/2018/5 z dne 5. 12. 2018 se delno ugodi in se 8. do 11. alineja 2. točke izreka odločbe odpravi ter se odloči:

Organ je dolžan v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe v elektronski obliki posredovati prosilcu:

  • Navodilo o razpisovanju tiralic, iskanju oseb in predmetov št. 232-6073/2006-35 z dne 29. 10. 2007,
  • Navodilo o evidentiranju kaznivih dejanj št. 007-54/2008/9 z dne 30. 10. 2008 s spremembama št. 020-169/2009/15 z dne 20. 7. 2009 in 007-181/2010/7 z dne 7. 5. 2010,
  • Navodilo o evidentiranju kaznivih dejanj št. 007-339/2011/5 z dne 4. 10. 2011,
  • Navodilo za upravljanje z dokumentarnim gradivom v MNZ RS št. 0201-49/2009/68 z dne 7. 9. 2010.
  1. V preostalem delu se pritožba prosilca zavrne.
  1. V tem postopku posebni stroški niso nastali.

 

 

 

O b r a z l o ž i t e v :

 

 

Prosilec je dne 27. 6. 2018 pri Ministrstvu za notranje zadeve vložil zahtevo na podlagi ZDIJZ, in sicer je zahteval dostop do poročila in vseh dokumentov oziroma informacij, ki so podlaga poročila Direktorata za policijo in druge varnostne naloge o izvedenem nadzoru o zakonitosti in pravilnosti postopkov policije o sumu pranja iranskega denarja v NLB oziroma v t. i. zadevi "Farrokh." Prosilec je navedel, da če poročilo in dokumenti, ki so podlaga poročila, vsebujejo tudi varovane osebne podatke ali druge informacije, ki so po ZDIJZ izjema od informacij javnega značaja in javni interes po razkritju teh informacij ni močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb, da se dostop do zahtevanih informacij omeji, pa prosi za delni dostop do zahtevanih dokumentov oziroma informacij. Informacije je zahteval v elektronski obliki na elektronski naslov.

 

Ministrstvo za notranje zadeve je o zahtevi prosilca odločilo z odločbo z dne 2. 8. 2018, št. 090-115/2018/7 (14-02), s katero je zahtevo v celoti zavrnilo. IP je v pritožbenem postopku izdal odločbo št. 090-183/2018/5 z dne 18. 10. 2018, s katero je pritožbi prosilca ugodil in odločbo Ministrstva za notranje zadeve odpravil. V odločbi je ministrstvu naložil, da zahtevo prosilca, skupaj s predlogom odločitve predstojnika, najpozneje v 15 delovnih dneh od vročitve odločbe, pošlje v odločanje Vladi RS (v nadaljevanju organ), ki je dolžna o zahtevi odločiti v nadaljnjih 15 delovnih dneh od prejema zahteve.

 

Organ je v zadevi dne 5. 12. 2018 izdal odločbo št. 09001-16/2018/5, s katero je zahtevi delno ugodil na način, da se prosilcu posreduje:

  1. kopija mnenja št. 0602-16/2017/13 (141-12) z dne 15. 9. 2017 z naslovom »Policijski postopki v zvezi z domnevnim večmilijonskim pranjem denarja preko nove Ljubljanske banke – mnenje«, pri čemer se prekrije vsebina 1., 2. in 3. poglavja na 2.-5. strani in
  2. kopiji dveh prilog mnenja, in sicer:
  • dokument VDT, št. 9/2004 z dne 9. 2. 2004 in
  • sporazum o sodelovanju na področju preprečevanja korupcije z dne 6. 1. 2010.

Zahtevo prosilca je organ v preostalem delu zavrnil; in sicer v delu, ki se nanaša na priloge mnenja:

  • ovoj zadeve oz. spisa št. 460-77/2010/2,
  • dokument SOK UKP GPU št. 460-77/2010/3 (2202-03) z dne 19. 1. 2011,
  • dokument SOK UKP GPU št. 460-77/2010/9 z dne 28. 3. 2011,
  • dokument SMPS UKP GPU št. 460-77/2010/ z dne 5. 4. 2011,
  • dokument SDT št. SDT-Ktpp/61/2017/HF z dne 12. 6. 2017,
  • dokumenta KPK št. 0100-2/2017-6 z dne 29. 6. 2017 in 0100-4/2017-2 z dne 1. 8. 2017,
  • dokument MP št. 909-1/2017/271 z dne 13. 5. 2017,
  • navodilo o razpisovanju tiralic, iskanju oseb in predmetov št. 232-6073/2006-35 z dne 29. 10. 2007,
  • navodilo o evidentiranju kaznivih dejanj št. 007-54/2008/9 z dne 30. 10. 2008 s spremembama št. 020-169/2009/15 z dne 20. 7. 2009 in 007-181/2010/7 z dne 7. 5. 2010,
  • navodilo o evidentiranju kaznivih dejanj št. 007-339/2011/5 z dne 4. 10. 2011,
  • navodilo za upravljanje z dokumentarnim gradivom v MNZ RS št. 0201-49/2009/68 z dne 7. 9. 2010,
  • dokument oz. pojasnilo policije št. 2312-741/2017/2 z dne 22. 6. 2017 in
  • dokument oz. pojasnilo policije št. 2312-741/2017/8 z dne 21. 7. 2017.

 

V obrazložitvi je organ navedel, da je bilo na podlagi zbranih obvestil dne 15. 9. 2017 pripravljeno mnenje »Policijski postopki v zvezi z domnevnim večmilijonskim pranjem denarja preko Nove Ljubljanske banke – mnenje« s prilogami št. 0602-16/2017/13 (141-12). Specializirano državno tožilstvo RS je z dopisom št. Kt/13166/2018/SU z dne 11. 7. 2018 navedlo, da z njihove strani ni zadržkov, da se zahtevi prosilca ugodi, saj je bila kazenska ovadba zoper policista zaradi kaznivega dejanja po 257. in 258. členu Kazenskega zakonika zavržena, saj obstajajo okoliščine, ki izključujejo pregon. Policija je z dokumentom št. 2312-741/2017/85 (22-14) z dne 10. 7. 2018 podala oceno, da se prosilcu zahtevani podatki ne posredujejo, saj gre za podatke oz. okoliščine, ki so pomembne za predkazenski postopek oz. nemoteno izvedbo predkazenskega postopka. Organ je na podlagi presoje vseh dokumentov ocenil, da ni zakonskih zadržkov za posredovanje dokumenta VDT št. Tu 9/2004 z dne 9. 2. 2004 in sporazuma o sodelovanju na področju preprečevanja korupcije z dne 6. 1. 2010. Glede preostalih dokumentov je organ ugotovil da so podane izjeme, opredeljene v prvem odstavku 6. člena ZDIJZ.

 

Organ je ugotovil, da se določeni dokumenti nanašajo na predkazenski postopek, ki ga vodi Nacionalni preiskovalni urad Generalne policijske uprave, in sicer gre za naslednje dokumente oz. priloge mnenja z naslovom »Policijski postopki v zvezi z domnevnim večmilijonskim pranjem denarja preko nove Ljubljanske banke – mnenje« ter naslednje priloge mnenja:

- dokument SOK UKP GPU št. 460-77/2010/3 (2202-03) z dne 19. 1. 2011,

- dokument SOK UKP GPU št. 460-77/2010/9 z dne 28. 3. 2011,

- dokument SMPS UKP GPU št. 460-77/2010/ z dne 5. 4. 2011,

- dokument oz. pojasnilo policije št. 2312-741/2017/2 z dne 22. 6. 2017 in

- dokument oz. pojasnilo policije št. 2312-741/2017/8 z dne 21. 7. 2017.

 

Kot izhaja iz obvestila Generalne policijske uprave z dne 10. 7. 2018, v navedeni zadevi poteka predkazenski postopek, ki ga usmerja tožilec Specializiranega državnega tožilstva in ga je policija začela na podlagi zahtevka SDT-KTpp/61/2017/115. Prav tako je SDT izdalo odredbo o ustanovitvi specializirane preiskovalne skupine. Zadevo v predkazenskem postopku trenutno obravnava NPU in še ni zaključena, zato bi razkritje podatkov lahko škodovalo izvedbi, saj še niso bili izvedeni vsi načrtovani ukrepi policije za odkrivanje kaznivih dejanj in njihovih storilcev po ZKP in je zato treba zagotoviti nemoteno izvedbo predkazenskega postopka. Organ je ugotovil, da je nedvomno izpolnjen prvi kriterij za obstoj izjeme po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj je predkazenski postopek še v teku. Prav tako meni, da je v konkretnem primeru izpolnjen tudi drugi pogoj zatrjevane izjeme, ker bi razkritje informacij škodovalo izvedbi postopka. Organ je namreč ugotovil, da v trenutni fazi postopka, v kateri se nahaja postopek kazenskega pregona, ni mogoče določiti, kateri zahtevani dokument je oziroma ni pomemben za nadaljnji kazenski postopek. Določen dokument je v trenutni fazi postopka lahko povsem brez pomena, med postopkom pa se lahko izkaže, da gre za enega glavnih obremenilnih ali razbremenilnih dokazov, poleg tega pa se dokazi in podatki, ki utegnejo biti koristni za postopek, v tej fazi postopka še zbirajo. Obenem je treba upoštevati navedbo policije, da še niso bili izvedeni vsi načrtovani ukrepi policije za odkrivanje kaznivih dejanj in njihovih storilcev in je treba zagotoviti nemoteno izvedbo predkazenskega postopka.

 

Organ je v nadaljevanju presojal dokumente tudi preko instituta delnega dostopa, kot tudi testa javnega interesa in ugotovil, da pri naslednjih dokumentih (prilogah):

- dokument SOK UKP GPU št. 460-77/2010/3 (2202-03) z dne 19. 1. 2011,

- dokument SOK UKP GPU št. 460-77/2010/9 z dne 28. 3. 2011,

- dokument SMPS UKP GPU št. 460-77/2010/ z dne 5. 4. 2011,

- dokument oz. pojasnilo policije št. 2312-741/2017/2 z dne 22. 6. 2017 in

- dokument oz. pojasnilo policije št. 2312-741/2017/8 z dne 21. 7. 2017

ni mogoče omogočiti delnega dostopa do zahtevanih informacij, ne da bi s tem posegli v podatke oziroma zaupnost dokumentov, saj jih glede na vsebino postavljene zahteve ni mogoče izločiti iz dokumenta na način, ki ne bi ogrozil njihove zaupnosti. Vsak posamezni dokument predstavlja podatek, ki je bil pridobljen v zvezi s predkazenskih postopkom, ki še poteka, in razkritje katerega bi škodovalo nadaljnji izvedbi tega postopka. Iz dokumentov pa je prav tako mogoče ugotoviti notranje delovanje organa in bi z razkritjem povzročili motnje pri delovanju, kar je organ obrazložil v nadaljevanju. Glede samega mnenja z dne 15. 9. 2017 pa je organ ugotovil, da ta poleg vsebine, ki se nanaša na vodenje predkazenskega postopka, opisuje tudi notranje delovanje organa in bi njegovo razkritje povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa, je pa delni dostop mogoč na način, da se zakrije del vsebine, ki se nanaša na vodenje predkazenskega postopka. Organ je tako prosilcu posredoval kopijo mnenja, pri čemer je prekril vsebino 1., 2. in 3. poglavja na 2.-5. strani.

 

Organ je v nadaljevanju pojasnil tudi obstoj izjeme motenj pri delovanju oz. dejavnost organa, kot izhaja iz 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Organ je ugotovil, da v to izjemo nedvomno sodijo različna notranja splošna navodila in akti. Varovani so dokumenti, ki so namenjeni interni komunikaciji znotraj organa, kamor organ šteje vso korespondenco med funkcionarji in uradniki organa, ki je namenjena pripravi odločitve organa oziroma drugih zavezancev in interna komunikacija organa, kamor spadajo dopisi, zapisniki, mnenja, navodila, smernice in drugi interni dokumenti. Organ je navedel, da gre za dokumente za notranjo rabo organa, iz katerih izhaja postopek oziroma način dela organa, kot tudi njegova notranja politika, zmogljivost in učinkovitost. V postopku škodnega testa je organ ugotovil, da dokumenti vsebujejo tudi varovane podatke policije v skladu s 16. tč. 3. člena Zakona o nalogah in pooblastilih policije, katerih razkritje bi lahko povzročilo škodo organu pri nadaljnjem delovanju in poteku uradnih postopkov, saj se podatki iz dokumentov nanašajo na operativne postopke policistov pri preiskovanju kaznivih dejanj oz. na konkretno taktiko in metodiko dela policistov. Razkritje dokumentov bi imelo za posledico onemogočanje ali otežitev izvajanja določenih nalog policije, povezanih z zagotavljanjem varnosti oz. preiskovanjem kaznivih dejanj. Zahtevani dokumenti razkrivajo interno dogovorjen način dela pri izvajanju uradnih nalog organa, kar bi lahko, v primeru javnega razkritja takšnih informacij, povzročilo motnje pri delovanju oz. dejavnosti organa. Razkriti bi bili namreč podatki o metodiki in taktiki policijskih postopkov ter podatki v zvezi z notranjim delovanjem policijskih enot pri zagotavljanju varnosti, o načinu vodenja preiskav, sodelovanja z drugimi organi, vodenja, odločanja in nadziranja policistov, uporabi tehničnih sredstev idr., kar bi imelo za posledico motnje pri delovanju organa in bi lahko  škodovalo učinkovitemu ukrepanju policije. Razkritje bi lahko močno vplivalo tudi na stanje varnosti, učinkovitost preiskovanja, ogrožanje življenja ljudi in varnosti policistov ter drugih udeležencev.

 

V zvezi z informacijami, ki jih vsebuje dokument kot celota, sta torej kumulativno izpolnjena oba pogoja za obstoj izjeme po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, kar pomeni, da je izjema podana. Organ je v nadaljevanju presojal možnost uporabe instituta delnega dostopa pri vseh zahtevanih dokumentih in ugotovil, da delnega dostopa pri prilogah mnenja ni mogoče opraviti, ne da bi s tem posegli v podatke oz. zaupnost dokumentov, saj jih glede na vsebino postavljene zahteve ni mogoče izločiti iz dokumenta na način, ki ne bi ogrozil njegove zaupnosti. Organ je glede Mnenja z dne 15. 9. 2017 ugotovil, da je delni dostop mogoč, na način, da se zakrije del vsebine, ki poleg vsebine, ki se nanaša na vodenje predkazenskega postopka, opisuje tudi notranje delovanje organa in bi njegovo razkritje povzročilo motnje pri delovanju oz. dejavnosti organa. Organ je posledično prosilcu posredoval kopijo Mnenja z dne 15. 9. 2017, pri čemer je prekril vsebino 1., 2. in 3. poglavja na 2., 3., 4 in 5. strani.

 

Organ je v zaključku izvedel tudi test interesa javnosti, in sicer je presojal, ali je interes javnost za razkritje zahtevanih informacij večji od interesa, ki se kaže v varovanju teh informacij zaradi interesa vodenja postopka kazenskega pregona oz. varovanju delovanja oz. dejavnosti organa. V povezavi z varovanjem interesa postopka kazenskega pregona je organ ugotovil, da se ta kaže zlasti v potrebi po varovanju podatkov, ki so pomembni za izvedbo postopka, zlasti z vidika izvedbe določenih preiskovalnih opravil, ki jih je treba opraviti in v konkretnih zadevah še niso bila opravljena, npr. zbiranje določenih dokazov, zaslišanje prič in osumljenca ipd. Prosilec po drugi strani ni navedel nobenih dejstev, zaradi katerih bi bilo razkritje zahtevanih informacij v javnem interesu. V obravnavani zadevi je tehtanje vseh okoliščin organ pripeljalo do zaključka, da interes javnosti za razkritje zahtevanih informacij ni močnejši od interesa, da se ti podatki zavarujejo zaradi vodenja postopka kazenskega pregona. Poudariti je treba, da je takšen rezultat testa vezan tudi na časovno točko, zlasti na dejstvo, da so obravnavani postopki še v teku in v fazi, v kateri se kaznivo dejanje še raziskuje in dokazi še zbirajo. Nobenega dvoma ni, da je pregon storilcev kaznivih dejanj v javnem interesu, saj je glavna pravica in dolžnost preiskovalnih organov ravno pregon storilcev kaznivih dejanj, ki se preganjajo po uradni dolžnosti. Obenem so vsi državni organi in organizacije z javnimi pooblastili dolžne naznaniti kazniva dejanja, za katera se storilec preganja po uradni dolžnosti, če so o njih obveščeni, ali če kako drugače zvedo zanje. Po skrbni presoji je zato organ zahtevane informacije izvzel iz prostega dostopa, saj bi njihovo razkritje v tem času povzročilo takšno škodo predkazenskemu postopku oz. postopku kazenskega pregona, da je interes javnosti za razkritje ne odtehta. Razkritje bi spodkopalo zakoniti interes države, da zavaruje tiste podatke, ki so pomembni za uspešno odkrivanje in pregon storilcev kaznivih dejanj. Ob tem je treba upoštevati zlasti dejstvo, da bi zaradi razkritja teh podatkov lahko nastala nepopravljiva škoda izvedbi postopka, saj nekaterih preiskovalnih dejanj, ki so nujna za uspešno izvedbo postopka, ne bi bilo mogoče več izvesti ali pa rezultati postopkov ne bi odražali dejanskega stanja. Nedvomno je v interesu javnosti da se ugotovi, ali so bila kazniva dejanja storjena in kdo so storilci teh kaznivih dejanj, in da se ukrene vse potrebno, da se odkrijejo in zavarujejo sledovi kaznivega dejanja in predmeti, ki utegnejo biti dokaz, in da se zberejo vsa obvestila, ki bi utegnila biti koristna za uspešno izvedbo kazenskega postopka. V obravnavanem primeru bi bilo tako razkritje zahtevanih informacij celo v nasprotju z javnim interesom.

 

Pri presoji interesa javnosti v povezavi z varovanjem notranjega delovanja oz. dejavnosti organa je organ navedel, da predmetni dokumenti vsebujejo taktike in metodike dela na vsebinsko zaokroženem delovnem področju preiskovanja kaznivih dejanj in ravnanja ali delovanja ob konkretnih situacijah. S povezavo vsebin iz posameznih dokumentov se lahko dobi nazoren vpogled v delovanje policije, kar bi lahko bistveno otežilo ali celo onemogočilo izvajanje policijskih nalog ter učinkovitost organa pri izpolnjevanju njegovega temeljnega poslanstva, varovanje ljudi in premoženja ter preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj. Če bi bila javnost seznanjena s tovrstnimi varovanimi podatki policije, bi to bistveno olajšalo napade na varnost premoženja in ljudi ali bi lahko imelo škodne posledice pri delovanje policistov na specifičnem področju dela na podlagi taktike in metodike dela, kar pa bi lahko ogrožalo varnost policistov in tudi drugih udeležencev v njihovih postopkih. Razkritje tovrstnih informacij bi imelo za posledico izjemno škodo za delovanje policistov, ki lahko nastopi v primeru kompromitacije informacij o notranjem delovanju organa in seveda zato tudi obstaja utemeljena potreba, da te informacije ostanejo varovane. Iz navedenega nesporno izhaja, da so varovan podatek policije tudi podatki policije, iz katerih je mogoče ugotoviti taktiko in metodiko dela policije oz. postopke, ki varujejo integriteto in življenje policistov in udeležencev v postopkih pred zunanjimi (nezakonitimi in drugimi vplivi javnosti) in notranjimi vplivi javnosti (koordiniranju, vodenju postopkov iz nalog policije itd.). Organ je še poudaril, da skladno s sodno prakso za razkritje ne zadošča medijska odmevnost, temveč je javni interes glede razkritja podan, če so ogrožene take vrednote, kot so življenje, zdravje ali varnost ljudi in podobno. Takšne vrednote pa v konkretnem primeru po stališču organa zagotovo niso ogrožene. Organ zato zaključuje, da interes javnosti za dostop do zahtevanih informacij ni močnejši od interesa varstva postopka kazenskega pregona in varovanja delovanja oz. dejavnosti organa.

 

Organ je interes javnosti presojal tudi skozi transparentnost opravljanja nalog ter izvajanja pristojnosti in pooblastil policije, pri čemer je navedel, da policija opravlja naloge in pooblastila po določbah ZNPPol zaradi zagotavljanja temeljnih dolžnosti policije, ki obsegajo zagotavljanje varnosti posameznikom in skupnosti, spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter krepitev pravne države. Te naloge in pooblastila opravlja zaradi preprečevanja in odpravljanja nevarnosti, ki ogrožajo prej navedene dobrine. Izhajajoč iz temeljnega poslanstva policije, torej organa, ki je eden od pomembnih varuhov javne varnosti oziroma temeljev pravne in demokratične države, je po mnenju organa podana podlaga, da se javnost seznani z delom mnenja, ki povzema ugotovitve v zvezi z zadevo, ki je predmet obravnave tega dokumenta, pa tudi predloge nadzornega organa glede nadaljnjega postopanja policije pri njenem delu. Organ je mnenja, da ima policija zelo pomembno in odgovorno vlogo v družbi, saj mora biti njeno delovanje za zagotavljanje temeljnih dobrin družbe usmerjeno že preventivno. Policija je namreč organ, ki zagotavlja temeljne vrednote naše družbe in od katerega se pričakuje večja skrb pri zagotavljanju varnosti posameznikov in skupnosti, varovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter krepitvi pravne države, zato mora v skladu s tem delovati tudi sama. Navedeno je še posebej relevantno iz razloga, ker gre za represivni organ, ki pri svojem delu posega v človekove pravice in temeljne svoboščine, zahtevani dokumenti pa se nanašajo na vprašanje, ali je pri delu policije v teh postopkih prišlo do pomanjkljivosti, nepravilnosti, nestrokovnosti oziroma nezakonitosti. Ena od okoliščin, ki utemeljuje razkritje dela zahtevanega dokumenta na podlagi testa javnega interesa, je po stališču organa tudi dejstvo, da je dokument pripravil Direktorat za policijo in druge varnostne naloge (DPDVN), ki je opravil nadzor v predmetni zadevi in podal svoje ugotovitve. DPDVN je v Ministrstvu za notranje zadeve pristojen, da usmerja in nadzoruje izvajanje nalog in pooblastil policije. Ta je zato v skladu s svojimi pristojnostmi celotno pregledal zadevo z vidika pravilnega postopanja policije. Gre za določene ugotovitve sistemskega nadzora v povezavi z delom represivnega organa na področju javne varnosti, ki je po mnenju organa nedvomno v interesu javnosti. Javnost se ima namreč pravico seznaniti s splošnimi ugotovitvami glede dela represivnega organa, ker ima le tako možnost, da spremlja, kakšna bodo nadaljnja postopanja policije glede na ugotovitve nadzornega organa. Nadaljnji argument pri presoji testa javnega interesa je tudi dejstvo, da je bila v zvezi z delom zakonitosti policije v konkretnem primeru sprožena širša javna in tudi parlamentarna razprava. Iz objav na spletu izhaja, da je bilo v zvezi z delom policije javno izpostavljen očitek o nestrokovnem delu policije. Ustrezna javna razprava je mogoča le ob dostopnosti vseh relevantnih informacij, zato je pomembno, da je javnost z njimi ustrezno seznanjena. Slednje pomeni, da mora biti javnost seznanjena vsaj z bistvenimi informacijami. Iz navedenih objav medijev namreč izhaja, da je razprava osredotočena predvsem na vprašanja pravilnega oz. zakonitega postopanja policije v konkretnem primeru. V javnem interesu je torej, da se javnost seznani s povzetimi ugotovitvami in predlogi nadzornega organa. Pri tem je organ upošteval tudi okoliščino, da lahko zahtevani dokumenti predstavljajo podlago za morebitne nadaljnje postopke organov, zato je organ ocenil, da interes javnosti ni podan za razkritje dokumenta v celoti.

 

Organ je v zaključku poudaril, da je zaupanje javnosti v delo represivnih organov zelo pomembno, zato bo delno razkritje informacij pripomoglo tudi k odgovornosti in transparentnosti dela policije. Ta je pomembna tudi takrat, ko se ugotovijo določene pomanjkljivosti pri njenem delu, kot je bilo to v obravnavanem primeru. Interes javnosti je zagotovo podan za razkritje dela zahtevanega dokumenta, ki se nanaša na uvodni del in sklepne ugotovitve, saj bo šele tako podan celostni pogled na obravnavano zadevo, ki je v javnosti sprožila široko javno razpravo. Transparentnost teh podatkov pripomore zlasti k večji odgovornosti dela policije do državljanov Slovenije in do zakonite uporabe policijskih pooblastil, pomembna pa je tudi z vidika odnosa države do zagotavljanja javne varnosti, ki ne sme iti na škodo spoštovanja človekovih pravic. Problematika s tega področja se tako ne dotika le prosilca, pač pa širše javnosti, vseh pravnih in fizičnih oseb.

 

Zoper odločbo organa je prosilec dne 12. 12. 2018 vložil pritožbo, in sicer zaradi nepopolno oz. napačno ugotovljenega dejanskega stanja, kršitve materialnih predpisov in bistvene kršitve pravil postopka, ker se odločbe ne da preizkusiti. Prosilec uvodoma izpostavlja dvom, ali je organ sploh odločal o vseh zahtevanih informacijah javnega značaja. Iz odločbe namreč izhaja, da se zahtevani dokumenti nahajajo v zadevi MNZ—DPDVN z opravilno številko 0602-16/2017, zahtevano poročilo ima zaporedno številko 13, ni pa iz odločbe mogoče razbrati ali so oz. zakaj niso bile predmet presoje in odločanja tudi informacije oz. dokumenti z zaporednimi številkami 1-12 in morebitni nadaljnji 14, 15 itn. Prosilec ne more vedeti in preizkusiti, ali so morebiti ustvarjeni ali pridobljeni dokumenti od drugih organov neevidentirani in zato nimajo svoje zaporedne številke oz. ali je MNZ-DPDVN informacije oz. dokumente prezrl in o njih ni odločal kot o dokumentih iz zahteve. Prosilec poudarja, da iz njegove zahteve nedvoumno izhaja, da se zahteva nanaša na končno nadzorstveno poročilo oz. mnenje, informacije oz. dokumente, ki so podlaga za zahtevano mnenje in druge informacije oz. dokumente, ki so nastali v zvezi s predmetnimi nadzorstvenimi ugotovitvami in mnenjem, torej tudi zaprosila, zahtevki, spremni, odstopni dopisi itn., ki so nastali oziroma so bili pridobljeni v okviru nadzorstvene zadeve.

 

Prosilec v nadaljevanju navaja, da odločba ni dovolj obrazložena in bi moral organ namesto zgolj pavšalnega sklicevanja in navedbe razlogov izjem, k celotnemu posameznemu dokumentu oz. skupini dokumentov obrazložiti na konkreten način in z zadostno jasnostjo do vsakega zahtevanega dokumenta posebej in v celoti. Organ bi bil dolžan obrazložiti tudi zakaj ni mogoč niti delni dostop do zahtevanih informacij oz. zakaj iz posameznega dokumenta ni mogoče izložiti zaupnih informacij. Odločba je po stališču prosilca zato nerazumljiva in je kot takšne ni mogoče preizkusiti. Prosilec dodatno navaja, da gre pri zavrnjenih dokumentih za komunikacijo med različnimi organi in ne za notranje poslovanje organov. Zaprošene dokumente sta Ministrstvo za pravosodje in državno tožilstvo ustvarila za potrebe nadzorstvenega postopka in ne za potrebe predkazenskega oziroma kazenskega postopka, kot se organ nepravilno sklicuje in navaja kot zavrnilni razlog.

 

Dvom v pravilne ugotovitve organa vzbuja tudi malomarnostna napaka napačnega navajanja datuma dokumenta Ministrstva za pravosodje št. 909-1/2017/271 z dne 13. 9. 2017 (in ne 13. 5. 2017). Pritožnik z navedenim dokumentom razpolaga, saj ga je prejel od Ministrstva za pravosodje v postopku po ZDIJZ z opr. št. …, pri čemer je Ministrstvo za pravosodje ugotovilo, da gre za prosto dostopno informacijo javnega značaja glede katere ne obstajajo nobene izjeme. Prosilec je mnenja, da dokument ne vsebuje nobenih policijskih podatkov o taktiki in metodiki policijskega dela v konkretni zadevi, ampak zgolj opis ravnanja vodje službe za nadzor in preiskave KPK, torej delo drugega organa in ne policije, način pridobitve in predaje zaupnega dokumenta Banke Slovenije, preiskovalcu NPU, opis neformalne komunikacije med vodjo preiskav KPK in preiskovalcem in pa zaprosilo Ministrstva za pravosodje. Iz navedenega nedvomno izhaja, da je Vlada dejansko stanje očitno ugotovila nepopolno ali napačno oz. da razlog, na podlagi katerega zavrača dostop do tega dokumenta, ni utemeljen, ker ne izpolnjuje kriterijev iz 6. in 11. točke prvega odstavka šestega člena ZDIJZ. Razlog zavrnitve je popolnoma napačen in uporabljen za to, da se v nasprotju z javnim interesom, prosilcu onemogoči seznanitev z dokumentom.

 

Prosilec navaja, da organ glede preostalih zahtevanih dokumentov pri vsakem posameznem dokumentu ni navedel niti obrazložil, zakaj zaupnih informacij ni mogoče izločiti iz posameznega dokumenta ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost oz. škodovalo (pred)kazenskemu oz. nadzornemu postopku. Razlog je naveden zgolj pavšalno, v obliki povzetka besedila določbe iz uredbe in to za vse dokumente skupaj, ne pa posamično za vsak dokument, zato preizkus odločbe in učinkovita uporaba pravnega sredstva ni mogoča. Glede na to, da gre pri zahtevanih informacijah za komunikacijo med naslovniki, dokumentov že po jezikovni razlagi ni mogoče obravnavati kot »notranje«, čemur naj bi sicer bila namenjena zatrjevana izjema. Organ je torej nekritično sledil navedbam Ministrstva za notranje zadeve in Policije, ki so nekorektne in zavajajoče in nikakor ne morejo predstavljati zakonite podlage razlogov za izjeme dostopa do informacij javnega značaja. Prosilec se tudi ne more strinjati, da notranji splošni pravni akti organa oblasti, ki s svojimi pooblastili lahko posega v človekove pravice, niso vsaj deloma informacije javnega značaja. Iz odločbe tudi ne izhaja, da zavrnjeni dokumenti vsebujejo podatke in informacije v celotnem besedilu, ne samo v posameznih delih ali odločbah, iz katerih izhaja postopek oz. način dela organa ali njegova notranja politika, saj organ pri vsakem posameznem dokumentu ni obrazložil možnosti delnega dostopa.

 

Prosilec navaja, da ni zanemarljivo, da se je policijska preiskava, izvajala v letih 2010 in 2011 in se je zaključila že v prvi polovici leta 2012 in kot je policija sama povedala, sploh ni šlo za predkazenski postopek, ampak za zbiranje podatkov po Zakonu o policiji. Prosilec poudarja, da se njegova zahteva nanaša izključno na nadzorni postopek DPDVN, njegove ugotovitve, mnenja ter informacije, ki so nastali v zvezi s tem nadzorstvenim postopkom oz. so bili podlaga zahtevanega mnenja DPDVN o policijski preiskavi t. i. zadeve NLB Farrokh, ki jo je policija izvajala v letih 2010-2012. Zahtevek se ne nanaša na policijsko preiskavo oz. predkazenski postopek, ki ga je policija začela v letu 2017 in je uporabljen kot razlog iz 6. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Predkazenski postopek zoper pooblaščene uradne osebe policije, ki se je začel z naznanilom DPDVN na Posebni oddelek SDT, kot rezultat nadzora nad takratnimi postopki in delom policije je že zaključen, ovadba je bila zavržena, v pisnem obvestilu pa je SDT navedlo, da nima zadržkov, da se zahtevi prosilca ugodi.

 

Glede opravljenega testa interesa javnosti je prosilec poudaril, da se ta opravi ob predhodno ugotovljenem obstoju izjem, če slednje ne obstajajo, test interesa javnosti ni potreben oz. sploh ni mogoč. Glede na pritožbene navedbe, izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja niso podane, zato je v tem delu test interesa javnosti nepotreben in brezpredmeten.

 

Po prejemu pritožbe je organ slednjo v opredelitev posredoval Ministrstvu za notranje zadeve, ki je v dopisu št. 090-115/2018/21 (14-02) z dne 21. 12. 2018 navedlo, da prosilec izpostavlja dvom, ali je organ odločal o vseh zahtevanih dokumentih. Organ je odločal o dokumentu DPDVN št. 0602-16/2017/13 (141-12) z dne 15. 9. 2018 z naslovom »Policijski postopki v zvezi z domnevnim večmilijonskim pranjem denarja preko Nove ljubljanske banke – mnenje« in vseh dokumentih oz. prilogah, ki so navedene na mnenju in so bile podlaga za pripravo mnenja oz. odločitve. Dokumenti z zaporednimi številkami 1 do 12 se nanašajo na komunikacijo med DPDVN, policijo in drugimi organi v okviru nadzorstvenih aktivnosti. Pridobljena dokumentacija teh organov pa je priloga mnenja DPDVN, ki je bil predmet zahteve. Dokumenti z zaporedno številko 14 in 15 in naprej pa se ne nanašajo na nadzorstvene aktivnosti, saj je bil nadzor z dokumentom pod št. 13 zaključen.

 

Organ je pritožbo kot dovoljeno in pravočasno in vloženo po upravičeni osebi, odstopil v reševanje IP, na podlagi tretjega odstavka 27. člena ZDIJZ in 245. člena ZUP, z dopisom št. 09001-16/2018/12 z dne 14. 12. 2018.

 

Zaradi popolne ugotovitve dejanskega stanja je IP pri organu dne 26. 3. 2019 opravil ogled in camera.

 

Pritožba je delno utemeljena.

 

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

 

Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;

2. organ mora z njo razpolagati;

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

 

IP ugotavlja, da je predmet presoje v pritožbenem postopku dostop do mnenja št. 0602-16/2017/13 (141-12) z dne 15. 9. 2017, z naslovom »Policijski postopki v zvezi z domnevnim večmilijonskim pranjem denarja preko nove Ljubljanske banke – mnenje«, in sicer v delu, v katerem je organ mnenje prekril (tj. v zvezi z vsebino 1., 2. in 3. poglavja na 2.-5. strani) in dostop do trinajstih prilog navedenega mnenja, in sicer:

  •  ovoj zadeve oz. spisa št. 460-77/2010/2,
  •  dokument SOK UKP GPU št. 460-77/2010/3 (2202-03) z dne 19. 1. 2011,
  •  dokument SOK UKP GPU št. 460-77/2010/9 z dne 28. 3. 2011,
  •  dokument SMPS UKP GPU št. 460-77/2010/ z dne 5. 4. 2011,
  •  dokument SDT št. SDT-Ktpp/61/2017/HF z dne 12. 6. 2017,
  •  dokumenta KPK št. 0100-2/2017-6 z dne 29. 6. 2017 in 0100-4/2017-2 z dne 1. 8. 2017,
  •  dokument MP št. 909-1/2017/271 z dne 13. 5. 2017,
  •  navodilo o razpisovanju tiralic, iskanju oseb in predmetov št. 232-6073/2006-35 z dne 29. 10. 2007,
  •  navodilo o evidentiranju kaznivih dejanj št. 007-54/2008/9 z dne 30. 10. 2008 s spremembama št. 020-169/2009/15 z dne 20. 7. 2009 in 007-181/2010/7 z dne 7. 5. 2010,
  •  navodilo o evidentiranju kaznivih dejanj št. 007-339/2011/5 z dne 4. 10. 2011,
  •  navodilo za upravljanje z dokumentarnim gradivom v MNZ RS št. 0201-49/2009/68 z dne 7. 9. 2010,
  •  dokument oz. pojasnilo policije št. 2312-741/2017/2 z dne 22. 6. 2017 in dokument oz. pojasnilo policije št. 2312-741/2017/8 z dne 21. 7. 2017.

Mnenje ima sicer še dve drugi prilogi, ki nista predmet tega postopka, saj je organ prosilcu prilogi posredoval in mu v tem delu ugodil. Predmet pritožbenega postopka tudi ni mnenje v tistem delu, v katerem je organ prosilcu mnenje (z institutom delnega dostopa) že posredoval. IP na tem mestu ugotavlja tudi, da predmet navedenega pritožbenega postopka niso preostali dokumenti, glede katerih prosilec navaja dvome, ali je organ ustrezno odločil o celotni njegovi zahtevi, saj je IP ugotovil, da je prosilec zahteval predmetno poročilo DPDVN in informacije, ki so bile podlaga za navedeno poročilo, ne pa vseh informacij, ki so bile v kakršnikoli povezavi z navedenim poročilom, zato je organ ravnal ustrezno, ko je odločal o poročilu in o dokumentih, ki so bili podlaga za sprejeto poročilo (in predstavljajo tudi priloge poročila). IP tako ugotavlja, da je organ odločil o vseh dokumentih, ki predstavljajo predmet zahteve prosilca (tj. o mnenju in dokumentih, ki so priloga tega mnenja). Navedbe prosilca, da organ ni odločil npr. o zaprosilih za pridobitev dokumentov, so zato neutemeljene, saj sama zaprosila kot takšna ne predstavljajo informacije, na kateri temelji predmetno mnenje. Slednje namreč temelji na dokumentih, ki jih je na podlagi navedenih zaprosil organ prejel in ki so sestavni del poročila. Glede na navedeno IP ugotavlja, da je organ v okviru postavljene zahteve odločil o vseh dokumentih, ki jih je prosilec zahteval.

 

V zvezi z dokumentacijo, ki je predmet navedenega postopka, je sporno, ali sta podani izjema notranjega delovanja organa in izjema varstva kazenskega postopka, kot to zatrjuje organ oz. ali gre za prosto dostopne informacije, kot v pritožbi zatrjuje prosilec, zato je IP v nadaljevanju preverjal obstoj navedenih dveh izjem.

 

  1. O izjemi notranjega delovanja organa

 

Navedena izjema organu omogoča, da prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se ta nanaša na podatek iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem organa in bi njegovo razkritje povzročilo motnje pri delovanju oz. dejavnosti organa. Kumulativno morata torej biti izpolnjena dva pogoja:

 

- podatek mora izhajati iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oz. dejavnostjo organa,

- razkritje takšnega podatka bi povzročilo motnje pri delovanju oz. dejavnosti organa (specifični škodni test).

 

Obravnavano izjemo pozna večina primerjalno pravnih ureditev, v katerih zakoni varujejo »notranji proces razmišljanja organa«. Varujejo se podatki, ki nastajajo ob oblikovanju politike organa. Gre za dokumente za notranjo rabo organa, iz katerih izhaja postopek oz. način dela organa, kot tudi njegova notranja politika. To je v pravni teoriji znano kot »deliberative process privilege«, torej proces, ki varuje notranje razmišljanje organa, s čimer naj bi se omogočilo odkrito in odprto razmišljanje organa, ki pa bi bilo ovirano, če bi bilo povsem odprto za javnost. Namen te izjeme je preprečiti škodo, ki bi nastala v smislu nižanja kakovosti odločanja organa, saj razumno varovanje procesa »notranjega razmišljanja organa« ni nujno v neskladju z načelom odprtosti uprave. Če bi namreč vsi tovrstni dokumenti postali javni, bi to lahko resno ogrozilo kritično, inovativno in učinkovito delo javnega sektorja. Dokumenti oz. podatki morajo torej prestati še t.i. škodni test oz. presojo, ali bi razkritje povzročilo motnje pri delovanju oz. dejavnosti organa. Ta test spada med teste tehtanja. Dostop do informacije se zavrne le v primeru, če bi bila škoda, ki bi nastala organu zaradi motenj pri delovanju, večja od pravice javnosti, da se seznani z informacijo. Pri tehtanju je potrebna posebna skrbnost, saj se neredko lahko zgodi, da organi tovrstnih informacij ne želijo razkriti, ker bi jih lahko spravile v zadrego, jih osramotile, jim škodovale v političnem smislu ali pa celo razkrile nepravilnosti in nezakonitosti njihovega delovanja. Bistvena funkcija ZDIJZ pa je namreč ravno funkcija nadzora, ki omogoča državljanom nadzor nad delom javne uprave, nadzor nad pravilnostjo dela javnih oblasti in nadzor nad porabo proračunskega denarja, kar preprečuje slabo upravljanje, zlorabo oblasti in korupcijo. Da bi javnost to funkcijo lahko izvajala, ji mora biti omogočen dostop do relevantnih informacij. Ravno zato je potrebno, da se proces »notranjega razmišljanja organa« ne varuje kar avtomatično, ampak je to varstvo treba zagotoviti razumno, v vsakem konkretnem primeru posebej. Besedo »motnje« je treba tolmačiti v smislu, da bi razkritje podatka (dokumenta) pomenilo resno oviro za nadaljnje delo organa, oz. bi bilo to delo bistveno drugače (po kvaliteti slabše), kot je bilo pred razkritjem, oz. kakršno bi bilo, če do razkritja dokumenta ne bi prišlo.

 

IP poudarja, da je pri tej izjemi škodni test zelo strog, saj mora razkritje dokumenta, ne samo ogroziti varovane pravne dobrine, ampak že resno ogroziti proces odločanja institucije (jo ohromiti), da bi se dostop do dokumentov lahko zavrnil. Tudi Upravno sodišče RS je v sodbi št. I U 1176/2010-13 z dne 30. 11. 2011 navedlo, da je zakonodajalec v skladu z restriktivnim konceptom uporabe izjem do dostopa do informacije javnega značaja za dokazni standard postavil, da »bi razkritje povzročilo motnje«, kar je dokazni standard »onkraj dvoma«.

 

IP je glede zahtevane dokumentacije najprej presojal obstoj prvega kriterija izjeme. IP je ugotovil, da je v zvezi z vsemi z vsemi dokumenti, ki so predmet pritožbenega postopka (z izjemo dokumenta, glede katerega se je IP opredelil v posebnem podpoglavju v nadaljevanju), podan prvi kriterij za obstoj navedene izjeme. Dokumenti namreč vsebujejo podatke, ki so bili namenjeni notranji rabi ministrstva za notranje zadeve oz. policije in izkazujejo način notranjega razmišljanja in delovanja ministrstva. Dokumenti vsebujejo opis taktike in metodike delovanja organov pregona v zvezi s konkretnim postopkom, ki ga je organ vodil zoper konkretne posameznike. Iz dokumentov tako izhaja način, kako je organ v konkretnem postopku organiziral delo, komu in na kakšen način je bilo dodeljeno delo in zaradi katerih razlogov, katere konkretne vidike je organ glede presojanega kaznivega dejanja  preverjal in na kakšen način, kakšna so bila glede navedenega pričakovanja organa, kakšna navodila in taktiko dela je organ v konkretnem primeru sprejel. Iz dokumentacije izhaja tudi razmišljanje organa glede odločitev v konkretnem postopku, kakšne poizvedbe je organ opravil in kakšno je bilo njegovo sodelovanje z drugimi vpletenimi organi oz. subjekti. Predmetni dokumenti vsebujejo taktike in metodike dela na vsebinsko zaokroženem delovnem področju preiskovanja kaznivih dejanj in ravnanja ali delovanja ob konkretnih situacija, zato IP ugotavlja, da tovrstni podatki predstavljajo tiste podatke, ki sodijo med podatke, ki so namenjeni notranji rabi organa in izkazujejo način notranjega razmišljanja in delovanja ministrtva.

 

Nadalje je IP v zvezi z delom z zahtevano dokumentacijo, ki je predmet tega pritožbenega postopka, presojal obstoj drugega pogoja za obstoj izjeme po 11. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ, in sicer je z izvedbo škodnega testa presojal, ali bi z razkritjem navedenih podatkov nastale motnje pri delovanju oz. dejavnosti ministrstva oz. policije. Ob podrobnem pregledu zahtevanih informacij IP ugotavlja, da je glede zahtevane dokumentacije (z izjemo štirih prilog (navodil), glede katerih podrobneje v nadaljevanju tega podpoglavja) podan tudi drugi kriterij zatrjevane izjeme. Bistveno je namreč, da policija ravna in se pripravlja podobno ob podobnih dogodkih, ter ima za istovrstna ali primerljiva dejanja izoblikovano isto oz. istovrstno taktiko in metodiko dela, saj taktika delovanja organa praviloma temelji na preteklih izkušnjah in že izvedenih primerljivih postopkih organa. Če bi bila javnost seznanjena z načinom razmišljanja policije oz. ministrstva v zvezi s primerljivimi dejanji, z obsegom in načinom izvedenih preverb, pomisleki in razmišljanji, bi to bistveno otežilo pregon primerljivih kaznivih dejanj iz omogočilo storilcem, da dejanje izvedejo na tak način, da se izognejo predvideni taktiki in metodiki dela, ki izhaja iz zahtevanih dokumentov. Glede na pomembnost zahtevanih informacij bi razkritje po prepričanju IP lahko povzročilo motnje v delovanju policije in organov pregona, zato se IP pridružuje stališču organa, da zahtevani dokumenti razkrivajo interno dogovorjen način dela pri izvajanju uradnih nalog organa, kar bi lahko, v primeru javnega razkritja takšnih informacij, povzročilo motnje pri delovanju oz. dejavnosti ministrstva. Razkriti bi bili namreč podatki o metodiki in taktiki policijskih postopkov ter podatki v zvezi z notranjim delovanjem policijskih enot pri zagotavljanju varnosti, o načinu vodenja preiskav, sodelovanja z drugimi organi, vodenja, odločanja in nadziranja policistov, uporabi tehničnih sredstev idr., kar bi imelo za posledico motnje pri delovanju organa in bi lahko škodovalo učinkovitemu ukrepanju policije. Razkritje bi lahko vplivalo tudi na stanje varnosti, učinkovitost preiskovanja, ogrožanje življenja ljudi in varnosti policistov ter drugih udeležencev. Glede zahtevanih dokumentov (razen dokumentov, ki so posebej našteti v nadaljevanju), sta torej kumulativno izpolnjena oba pogoja, ki ju za obstoj izjeme po 11. tč. 1. odst. 6. čl. določa ZDIJZ, kar pomeni, da je ta izjema glede teh informacij podana. Posledično je IP, v skladu s prvim odstavkom 248. člena ZUP, pritožbo v tem delu kot neutemeljeno zavrnil in odločil, kot izhaja iz 2. tč. izreka te odločbe.

 

IP na tej točki v zgolj pojasnjuje, da je na enem od zgoraj presojanih dokumentov, in sicer na ovoju zadeve št. 460-77/2010 sicer razviden žig s stopnjo tajnosti, vendar po pojasnilih, pridobljenih na ogledu in camera, sam ovoj zadeve nima oznake tajnosti, temveč se je oznaka nanašala na dokumente znotraj ovoja, zato IP ni posebej ugotavljal izjeme varstva tajnih podatkov, ker ta v povezavi z dokumenti, ki so predmet pritožbenega postopka, ni bila niti zatrjevana s strani organa niti relevantna po oceni IP.

 

Ob izvedbi škodnega testa je IP dalje ugotovil, da v zvezi z razkritjem naslednjih dokumentov, pri organu ne bi nastale motnje pri delovanju oz. dejavnosti organa, ki bi lahko resno ogrozile oz. ohromile proces odločanja Policije oz. Ministrstva za notranje zadeve, in sicer škoda ni izkazana glede:

  •  navodila o razpisovanju tiralic, iskanju oseb in predmetov št. 232-6073/2006-35 z dne 29. 10. 2007,
  •  navodila o evidentiranju kaznivih dejanj št. 007-54/2008/9 z dne 30. 10. 2008 s spremembama št. 020-169/2009/15 z dne 20. 7. 2009 in 007-181/2010/7 z dne 7. 5. 2010,
  •  navodila o evidentiranju kaznivih dejanj št. 007-339/2011/5 z dne 4. 10. 2011 in
  •  navodila za upravljanje z dokumentarnim gradivom v MNZ RS št. 0201-49/2009/68 z dne 7. 9. 2010.

 

Navedena navodila namreč niso »del interne strategije« Ministrstva za notranje zadeve, temveč gre pri njihovi vsebini za vprašanje pravilnosti izvajanja zakonskih nalog, ki so določene z veljavnimi predpisi. Navodila, ki podrobneje opisujejo način knjiženja pri ministrstvu, način prevzema pošte, evidentiranja zadev, odpreme pošte, skrbi za zbirke dokumentov, način evidentiranja oz. beleženja kaznivih dejanj in način razpisovanja tiralic, iskanja oseb in predmetov, predstavljajo zgolj podrobneje razdelane naloge, ki so sicer določene z veljavnimi predpisi in javnosti že poznane. Razkritje tovrstnih dokumentov posledično ne more ogroziti ali ohromiti delovanja organa, da bi bilo mogoče govoriti o resnem nastanku škode za ministrstvo za notranje zadeve. Organ tudi na ogledu in camera ni podal dodatnih pojasnil in argumentov, zakaj bi razkritje teh dokumentov škodovalo delovanju oz. dejavnosti Ministrstva za notranje zadeve, temveč se je skliceval na navedbe iz izpodbijane odločbe, ki so po mnenju IP v tem delu presplošne in nekonkretizirane ter ne dosegajo dokaznega standarda škodnega testa, kot ga je v skladu z restriktivnim konceptom uporabe izjem do dostopa do informacije javnega značaja pripoznala tudi sodna praksa (glej že citirano sodbo Upravnega sodišča RS opr. št. I U 1176/2010-13 z dne 30. 11. 2011). IP je zato pritožbi prosilca v tem delu ugodil, in odločil kot izhaja iz 1. tč. izreka te odločbe.

 

Na podlagi tako ugotovljenega dejanskega stanja je IP v nadaljevanju po uradni dolžnosti preizkusil, ali so morebiti glede zgoraj navedenih štirih navodil podane kakšne druge izjeme iz 5.a člena in prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in ugotovil, da so v dokumentih vsebovani osebni podatki fizičnih oseb, za katere IP nadalje ugotavlja, da gre za osebne podatke (ime, priimek in naziv) javnih funkcionarjev, za katere je podlaga za razkritje podana v prvi alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, torej ne gre za varovane osebne podatke.

 

  1. Glede dostopa do dokumenta Ministrstva za pravosodje št. 909-1/2017/271 z dne 13. 5. 2017

 

Iz pritožbene zadeve izhaja, da je organ dostop do navedenega dokumenta zavrnil, prosilec pa razlogom za zavrnitev oporeka, pri čemer navaja, da je dokument že prejel v postopku po ZDIJZ (št. 090-59/2018-3) od Ministrstva za pravosodje, ki je dokument tudi ustvarilo.

 

IP pojasnjuje, da je bil namen zakonodajalca pri sprejemu ZDIJZ v seznanjanju javnosti z delom organov oz. zavezancev po ZDIJZ (tako npr. sodba Upravnega sodišča, št. I U 1043/2009 z dne 26. 1. 2011). S pridobitvijo dokumenta po ZDIJZ, od enega od organov zavezancev po ZDIJZ, je bil namen zakona (seznanitev javnosti z vsebino dokumenta) izpolnjen. Pričakovanje prosilca, da so mu tudi drugi organi dolžni posredovati isti dokument, ki ga je že prejel kot informacijo javnega značaja (kar tudi sam izrecno priznava v svoji pritožbi) ni pravica, ki jo varuje ZDIJZ in ki bi jo prosilec lahko pričakoval v postopku po ZDIJZ. Prosilec v pritožbenem postopku posledično nima pravovarstvenega interesa, da bi zahteval dostop do dokumentov, s katerimi že razpolaga, in jih je prejel na isti zakonski podlagi (torej v postopku po ZDIJZ), zato se pritožba prosilca v tem delu zavrne, na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZUP, kot izhaja iz 2. tč. izreka te odločbe.

 

  1. Glede preostalih zatrjevanih izjem od prostega dostopa in glede testa prevladujočega interesa javnosti

 

Organ je v konkretni zadevi glede vseh dokumentov zatrjeval izjemo varstva notranjega delovanja, za nekatere izmed njih pa tudi izjemo varstva kazenskega postopka. Glede na to, da je IP glede vseh dokumentov, glede katerih je bila zatrjevana izjema varstva kazenskega postopka, že potrdil izjemo varstva notranjega delovanja organa, IP zaradi načela ekonomičnosti ni podrobneje ugotavljal tudi obstoja izjeme varstva kazenskega postopka, saj za ugotovitev, da posamezni dokument ni prosto dostopna informacija javnega značaja, zadostuje že obstoj ene od izjem določenih v 5.a oz. prvem odstavku 6. člena ZDIJZ.

 

IP ni sledil navedbam prosilca, da odločba organa ni dovolj obrazložena ter da se je organ zgolj pavšalno skliceval na izjeme od prostega dostopa, saj je mnenja, da je organ v izpodbijani odločbi v zadostni meri obrazložil razloge za zavrnitev, prav tako pa je tudi obrazložil, zakaj v konkretnem primeru do določenih dokumentov ni možen niti delni dostop. IP tudi ni prepričala navedba prosilca, da je očitno, da je organ malomarno odločal, saj se je v povezavi z enim dokumentov zatipkal pri navedbi meseca (namesto 13. 9. 2017 je organ napisal 13. 5. 2017), saj gre pri navedenem za očitno tipkarsko napako, ki ni vsebinske narave in ne predstavlja malomarnega odločanja organa.

 

IP na tej točki še dodaja, da je glede testa interesa javnosti v celoti sledil navedbam organa, zato jih na tem mestu zaradi načela ekonomičnosti ne bo znova ponavljal. Organ je namreč ustrezno opravil test interesa javnosti in ob upoštevanju podanih izjem delno odobril dostop do zahtevanega mnenja, in sicer v delu, ki se nanaša na povzetke in ugotovitve ter predloge nadzornega organa, kar javnosti omogoča ugotovitev pravilnosti oz. zakonitosti postopanja policije v konkretnem primeru, pripomore pa tudi k odgovornosti in transparentnosti dela policije. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da javni interes ni podan za razkritje mnenja v celoti, niti ni podan glede dokumentov, v zvezi s katerimi je IP s to odločbo potrdil izjemo varstva notranjega delovanja organa. V konkretnem primeru je bilo namreč bistveno, da je javnost dobila vpogled v ugotovitve nadzornega postopka, ne pa tudi v informacije, ki se nanašajo na konkretne metode dela policije in druge operativne informacije. Razkritje navedenih informacij bi škodovalo pregonu storilcev kaznivih dejanj, slednje pa, kot je pravilno ugotovil že sam organ, ni v javnem interesu.

 

Na podlagi vsega navedenega IP zaključuje, da je pritožba prosilca zoper 8. do 11. alinejo 2. točke izreka izpodbijane odločbe utemeljena, zato je IP pritožbi prosilca v tem delu ugodil in na podlagi drugega odstavka 251. člena ZUP odločbo organa v tem delu odpravil in zadevo sam rešil tako, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. Organ je dolžan prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni po vročitvi te odločbe posredovati dokumente, kot izhaja iz prve točke izreka te odločbe.

 

V 1. in 3. tč. in v preostalem delu 2. točke (alineje 1.-6. in 12.-13.) izreka izpodbijane odločbe je odločba organa pravilna in na zakonu utemeljena, pritožba pa neutemeljena, in se kot taka zavrne na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe. V delu, ki se nanaša na 7. alinejo 2. točke izreka izpodbijane odločbe je IP ugotovil, da je izrek odločbe zakonit, vendar obrazložen z napačnimi razlogi (prosilec nima pravovarstvenega interesa), zato je IP v odločbi navedel pravilne razloge in pritožbo prav tako zavrnil, na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZUP, kot izhaja iz 2. tč. izreka te odločbe.

 

Posebni stroški v tem postopku niso nastali, zato je IP odločil kot izhaja iz 3. točke izreka te odločbe.

 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 – UPB5) oproščena plačila upravne takse.

 

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

Postopek vodila:

mag. Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.,

svetovalka Informacijskega pooblaščenca

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka