Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

FOIA Decisions

+ -
Date: 08.11.2019
Title: prosilec - Urad RS za nadzor proračuna
Number: 090-215/2019
Category: Ali dokument obstaja?
Status: Refused


POVZETEK:

Prosilka je od organa zahtevala dokumentacijo v zvezi s postopki izrednega nadzora, ki jih organ vodi nad zunanjimi izvajalci notranjega revidiranja in določeno drugo dokumentacijo. Organ je njeni zahtevi delno ugodil, tako, da je prosilki za določeno informacijo posredoval odgovore oziroma napotila na spletno stran, v delu zahteve za dokumente, s katerimi ne razpolaga, pa je zahtevo prosilke zavrnil. V pritožbi je prosilka izpodbijala tako zavrnilni kot tudi del ugodilnega dela izpodbijane odločbe. IP je pritožbo kot neutemeljeno zavrnil. Po izvedenem pritožbenem postopku je bilo ugotovljeno, da organ z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga. V delu odločitve, v katerem je organ prosilki, skladno s petim odstavkom 6. člena ZDIJZ, podal napotilo na prosto dostopne predpise, ki področje urejajo, oziroma se je organ v odločitvi nanje skliceval, je IP glede na pojasnila organa v pritožbenem postopku, v obrazložitvi svoje odločbe napotila le dopolnil.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-215/2019/5

Datum: 8. 11. 2019

 

Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/05, 51/07 – ZUstS-A; v nadaljnjem besedilu ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – UPB2, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odločba US, 102/15 in 7/18; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju ZUP) o pritožbi …… (v nadaljevanju prosilka), z dne 11. 9. 2019, zoper odločbo Urada Republike Slovenije za nadzor proračuna, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, (v nadaljevanju organ), z dne 27. 8. 2019, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

 

 

O D L O Č B O:

 

  1. Pritožba prosilke z dne 11. 9. 2019 zoper odločbo Urada Republike Slovenije za nadzor proračuna, št. 090-23/2018/52 z dne 27. 8. 2019, se zavrne.
  1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

 

O b r a z l o ž i t e v :

 

 

Prosilka je dne 5. 8. 2019 na organ naslovila zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, v kateri je zahtevala: 1. spisek organizacij, društev, združenj itd., v katerih organ ali njegovi zaposleni sodelujejo v organu nadzora, upravljanja ali so kako drugače aktivno vključeni v upravljanje in delovanje predhodno navedenih pravnoorganizacijskih oblik, 2. interni dokument, ki se nanaša na merila in postopke zagotavlja neodvisnosti in nepristranskosti organa pri izvajanju svoje nadzorne funkcije, 3. seznam prejetih prijav za izvedbo izrednega nadzora nad zunanjimi izvajalci notranjega revidiranja pri posrednih in neposrednih uporabnikih državnih in občinskih proračunov (v nadaljevanju naročnik) v obdobju od leta 2014 dalje in seznam izvedenih tovrstnih nadzorov nad zunanjimi izvajalci storitev notranjega revidiranja s strani UNP, v obdobju od leta 2014 do leta 2019, 4. informacijo po katerem postopku se vodi izredni nadzor nad delom zunanjih izvajalcev in kako se zagotavlja pravna varnost postopka ter varovanje poslovne skrivnosti zunanjega izvajalca, 5. Pravilnik in priročnik, merila in sodila oz. vsebinsko ustrezni interni akt, ki služi kot podlaga za izvajanje pregleda skladnosti delovanja notranje revizijskih služb z Usmeritvami za državno notranje revidiranje, 6. dokument, v katerem je navedeno, da se sme in je dovoljeno nezaščitena poročila o izvajanju izrednega nadzora posredovati na naslov prejemnika info@ ....., 7. seznam dokumentov, ki so bili kot informacija javnega značaja s strani Urada za nadzor proračuna posredovani gospodu…. Prosilka je zahtevala, da se ji dokumente posreduje na njen elektronski naslov.

 

Organ je dne 27. 8. 2019 izdal odločbo št. 090-23/2018/52 z dne 27. 8. 2019 (v nadaljevanju izpodbijana odločba). Z odločbo je zahtevi prosilke delno ugodil tako, da je prosilki za zahtevano informacijo pod 4. alinejo posredoval odgovor, v katerem je pojasnil, da je organ kot centralni organ za harmonizacijo in koordinacijo sistema notranjega nadzora javnih financ zadolžen za razvoj, usklajevanje in preverjanje finančnega poslovodenja in notranjih kontrol ter notranjega revidiranja pri neposrednih in posrednih uporabnikih državnega in občinskih proračunov. V tem okviru na podlagi 101. člena Zakona o javnih financah izvaja preglede skladnosti organiziranosti in delovanja notranje revizije pri proračunskih uporabnikih z Usmeritvami za državno notranje revidiranje (pregled skladnosti). V kolikor si proračunski uporabnik notranje revidiranje v celoti zagotavlja z najemom zunanjega izvajalca, organ v okviru izvedbe pregleda skladnosti pri takšnem proračunskem uporabniku presodi (tudi) skladnost opravljenega dela zunanjega izvajalca z Usmeritvami za državno notranje revidiranje (v nadaljevanju Usmeritve). Podlago za izvajanje pregledov skladnosti organiziranosti in delovanja notranje revizije proračunskih uporabnikov z Usmeritvami za državno notranje revidiranje predstavljajo 101. člen Zakona o javnih financah ter 4. člen Pravilnika o usmeritvah za usklajeno delovanje sistema notranjega nadzora javnih financ. Sodila za izvedbo pregleda skladnosti predstavljajo neposredno Usmeritve. Za zahtevano informacijo pod 7. alinejo zahteve je organ navedel seznam dokumentov, ki jih je posredoval gospodu ….. Glede dokumenta pod 6. alinejo pa je prosilko napotil na spletno stran organa, »http://www.unp. gov.si/ zakonodaja in dokumenti/veljavni predpisi/usmeritve«, kjer prosilka lahko vpogleda v Usmeritve. Iz vsebine obrazložitve pa izhaja, da je organ preveril, ali v obliki dokumenta razpolaga z informacijami, ki jih je prosilka opredelila v 1., 2., 3. in 5. alineji svoje zahteve. Ugotovil je, da z njimi ne razpolaga, zato je zahtevo prosilke v tem delu zavrnil.

 

Prosilka je dne 11. 9. 2019 vložila pritožbo in vztraja pri vseh delih svoje zahteve razen glede 7. alineje, saj navaja, da izpodbijana odločba vsebuje napačne razloge oziroma ne podaja odgovora skladno z ZDIJZ. Poleg tega organ v dveh alinejah napačno odloča, da je zahtevi ugodil. Prosilka navaja, da ji je organ pod 4. alinejo njene zahteve podal pojasnilo, kar pa ni pravilna odločitev v smislu odločanja na podlagi ZDIJZ. Prosilka je zaprosila za informacijo, po katerem postopku organ vodi izredni nadzor nad delom zunanjih izvajalcev in kako se zagotavlja pravno varstvo postopka ter varovanje poslovne skrivnosti zunanjega izvajalca in ne katere so zakonske podlage za izvedbo izrednega nadzora s strani organa. Glede 6. alineje njene zahteve prosilka navaja, da napotilo na spletno stran ni povezano z dokumentom Usmeritve, kot se zmotno lahko pričakuje glede na naslov povezave. Prosilki njen brskalnik »Google« poda več možnih rezultatov iskanja, tako da tudi v tem delu ni podana informacija skladno z ZDIJZ in je odločba napačna. Prosilka je sama poiskala dokument Usmeritve za državno notranje revidiranje na povezavi »https://www.gov.si/assets/organi-v-sestavi/UNP/Dokumenti/SNNJF/Usmeritve-/Usmeritve-za-drzavno-notranje-revidiranje«, vendar v tem dokumentu ni našla zahtevane informacije. Glede na navedeno v pritožbi ponovno prosi za podajo zahtevane informacije, saj ta ni bila podana na ustrezen način, oziroma obstaja sum, da te informacije ni na mestu, kamor se je prosilko napotilo. Po mnenju prosilke je organ odločil tudi napačno o vseh ostalih delih njene zahteve, ki jo je zavrnil. Meni, da je organ dolžan zagotoviti skladnost delovanja z zakonodajo in posledično voditi ustrezne evidence. Organ je dolžan o svojem delu poročati Vladi RS. Prosilka zato utemeljeno domneva, da zaprošene informacije in dokumenti obstajajo in tudi izpolnjujejo pogoje na podlagi ZDIJZ, da bi do njih dostop moral biti mogoč. Prosilka je prepričana, da organ zahtevane sezname ima in da zato njene zahteve ne bi smel zavrniti. Glede dokumenta pod 5. alinejo njene zahteve, prosilka navaja, da je dokument videla v obliki internega dokumenta. Tudi organ je glede na Usmeritve dolžan izvesti predhodno oceno tveganja, ki se po pravilih stroke izvaja po postopku, ki si ga v internih aktih opredeli organ. Prosilka meni, da organ dokument ima, a ga prosilki ne želi posredovati. Informacijo, ki jo prosilka zahteva pod prvo alinejo, je od Agencije za javni nadzor nad revidiranjem prejela brez težav. Prav tako se prosilka sklicuje na prakso IP glede obveznosti posredovanja seznamov oziroma izpisov iz evidenc. Sklepno se prosilka sklicuje še na napačen pravni pouk, ki navaja prejšnji naslov IP.

 

Organ je ugotovil, da je pritožba pravočasna, dovoljena in da jo je vložila upravičena oseba, ter da odločbe ne bo nadomestil z novo, zato jo je na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom št. 090-23/2018/65, dne 27. 9. 2019 IP odstopil v reševanje. V dopisu organ vztraja pri svoji odločitvi in ponovno poudarja, da dokument, ki bi opredeljeval postopek nadzora urada nad delom zunanjega izvajalca storitev notranjega revidiranja, ne obstaja. Urad na podlagi 101. člena ZJF, 4. člena Pravilnika o usmeritvah za usklajeno delovanje sistema notranjega nadzora javnih financ in Usmeritev ne izvaja neposrednega nadzora nad delom zunanjega izvajalca notranje revizijskega posla, pač pa izvaja pregled skladnosti organiziranosti in delovanja notranje revizije izključno pri proračunskem uporabniku. To dokazuje tudi najava revizijskega pregleda, ki je naslovljena na proračunskega uporabnika in tudi končno poročilo, ki je naslovljeno na proračunskega uporabnika. Podlago za določitev meril in sodil za izvajanje revizijskega pregleda skladnosti predstavljajo Usmeritve. Za dodatno pojasnilo navaja opredelitev pomena izraza notranja revizija v okolju proračunskih uporabnikov, kot izhaja iz 40. in 41. strani Usmeritev. Glede napotila prosilke na spletne strani organa za dostop do Usmeritev, organ pojasnjuje, da je bila dne 2. 9. 2019 izvršena prenova spletnih strani državnih organov in da je prišlo do določenih sprememb. Ne glede na navedeno pa je v času izdaje odločbe povezava obstajala. Organ prav tako navaja, da prosilka, s tem ko ponovno zahteva dostop do Usmeritev, ponavlja svojo zahtevo, zato bi jo bilo treba zato zavreči. Glede posredovanja izpisov iz evidenc organ navaja, da evidenc ne vodi in zato te vrste izpisov prosilki ne more posredovati. Takšno posredovanje pa se mu zdi sporno tudi z vidika varstva osebnih podatkov. V zvezi z napačnim pravnim poukom organa navaja, da se pritožba vloži pri organu in zato navedeni napačen naslov IP ne vpliva in ni vplival na pravice prosilke.

 

IP je dne 21. 10. 2019 z namenom razjasnitve dejanskega stanja, pri organu opravil ogled in camera, na podlagi 11. člena ZInfP in o opravljenem dejanju napravil zapisnik. Na ogledu je organ IP med drugim izročil »Izjavo o neodvisnosti zaposlenih v Uradu za nadzor proračuna, Sektor za notranji nadzor javnih financ« za dve zaposleni. Z zapisnikom IP št. 090-215/2019/3 je IP dne 28. 10. 2019 seznanil prosilko.

 

Pritožba ni utemeljena.

 

Uvodoma IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

 

Še preden se IP spusti v vsebinsko presojo konkretnega primera, želi na tem mestu najprej poudariti, da je v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja pristojen presojati (zgolj) vprašanje, ali gre za informacijo javnega značaja in če ta pri organu obstaja v materializirani obliki, ne pa tudi npr. vprašanje zakonitosti in pravilnosti poslovanja organov in evidentiranja gradiva ter obstoj morebitnih napak organov pri ravnanju z dokumenti oziroma pomanjkljivo delovanje na določenem področju ipd. Navedeno sodi v delovno področje drugih organov in ne IP, ki kot že rečeno, v pritožbenem postopku po ZDIJZ presoja zgolj obstoj zahtevanih informacij in vprašanje, ali gre za prosto dostopne informacije javnega značaja.

 

V konkretnem primeru ni sporno, da je organ zavezanec za dostop do informacij javnega značaja, prav tako ni sporno, da zahtevane informacije spadajo v delovno področje organa. Se je pa IP v nadaljevanju ukvarjal z vprašanjem, ali informacije, ki jih je zahtevala prosilka, pri organu obstajajo v obliki dokumenta, saj je organ zahtevo prosilke, v delu zavrnil iz razloga, da dokument ne obstaja. V pritožbenem postopku pa je IP preveril tudi, ali prosilka v pritožbi utemeljeno vztraja tudi v delu, v katerem je organ njeni zahtevi ugodil in ji določene informacije posredoval.

 

Najprej IP pojasnjuje, da so organi dolžni omogočiti prosilcem dostop le do že obstoječih informacij ter niso dolžni ustvarjati novih dokumentov, zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Iz samega ZUP, Uredbe o upravnem poslovanju ter načela prijazne in odprte javne uprave, sicer izhaja obveznost organov, da odgovorijo na vsako vlogo stranke, torej, da po svojih najboljših močeh, upoštevajoč svojo (predvsem stvarno) pristojnost, pomagajo prosilcu, da pride do želenih podatkov. Vendar pa IP opozarja, da ZDIJZ ne predstavlja instrumenta za zagotavljanje informiranosti prosilcev izven dometa samega zakona, ki konkretizira pravico pridobivanja že ustvarjenih dokumentov, s katerimi organ tudi dejansko (fizično oz. elektronsko) razpolaga.

 

Kot izhaja iz določbe 1. odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi določbe 1. odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja namreč predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oz. dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oz. pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oz. vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo. Organi v postopku v skladu z ZDIJZ niso dolžni prosilcem dajati oz. pripravljati odgovorov na vprašanja, razen takrat, ko le-ti izhajajo iz že obstoječega dokumenta – v takem primeru organ prosilcu posreduje predmetni dokument. V tem delu IP opozarja, da iz definicije informacije javnega značaja izhaja logičen sklep, da odgovori na vprašanja oz. pojasnila, razne obrazložitve, komentarji in analize stanj ne predstavljajo informacije javnega značaja. Na pojasnila in razlage se torej načelo prostega dostopa, zapisano v 5. členu ZDIJZ, ne razteza in zato organi zavezanci prosilcem, na podlagi ZDIJZ, niso dolžni odgovarjati na vprašanja ter dajati pojasnil oz. razlag v zvezi z delovnim področjem organa, da bi zadostili zahtevi prosilca po ZDIJZ. Takšno stališče izhaja tudi iz sodbe Upravnega sodišča RS, št. I U 1351/2010-12 z dne 25. 5. 2011. V kolikšnem obsegu organi prosilcem odgovarjajo na vprašanja, je predmet njihovih komunikacijskih strategij in ni del postopkov po ZDIJZ.

 

IP ugotavlja, da prosilka v pritožbi vztraja pri šestih točkah svoje zahteve. V nadaljevanju je IP obravnaval ugotovljeno dejansko stanje glede posameznih točk zahteve prosilke.

 

Glede prve, druge in tretje točke zahteve prosilke

 

V teh točkah zahteve je prosilka zahtevala: »1. spisek organizacij, društev, združenj itd., v katerih organ ali njegovi zaposleni sodelujejo v organu nadzora, upravljanja ali so kako drugače aktivno vključeni v upravljanje in delovanje predhodno navedenih pravnoorganizacijskih oblik, 2. interni dokument, ki se nanaša na merila in postopke zagotavljanja neodvisnosti in nepristranskosti organa pri izvajanju svoje nadzorne funkcije, 3. seznam prejetih prijav za izvedbo izrednega nadzora nad zunanjimi izvajalci notranjega revidiranja pri posrednih in neposrednih uporabnikih državnih in občinskih proračunov (v nadaljevanju naročnik) v obdobju od leta 2014 dalje in seznam izvedenih tovrstnih nadzorov nad zunanjimi izvajalci storitev notranjega revidiranja s strani UNP, v obdobju od leta 2014 do leta 2019, 5. Pravilnik in priročnik, merila in sodila oz. vsebinsko ustrezni interni akt, ki služi kot podlaga za izvajanje pregleda skladnosti delovanja notranje revizijskih služb z Usmeritvami za državno notranje revidiranje,«. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da organ z dokumenti, ki jih je prosilka navedla pod 1., 2., 3. in 5. točko svoje zahteve ne razpolaga, zato je njeno zahtevo v tem delu organ zavrnil. Ker iz obrazložitve izpodbijane odločbe in predložene dokumentacije ni bilo razvidno, na kakšen način je organ ugotovil dejansko stanje, je IP na ogledu in camera s tem v zvezi opravil poizvedbo.

 

Glede prve in druge točke zahteve je organ pojasnil, da je uradna oseba za dostop do informacij javnega značaja v Splošni službi organa preverila, ali organ ima seznam iz prve točke zahteve, torej seznam organizacij, društev, združenj itd., v katerih organ ali njegovi zaposleni sodelujejo v organu nadzora, upravljanja ali so kako drugače aktivno vključeni v njihovo upravljanje in delovanje. Ugotovljeno je bilo, da organ te vrste seznama nima. Ob tem je organ pojasnili, da zaposleni že zaradi nadzorne in neodvisne vloge organa in zaposlenih, niso imenovani na takšne funkcije. Poleg tega se članstvo oziroma udeležba zaposlenih pri upravljanju ne preverja, saj po zakonu nezdružljivost »funkcij« ni pogoj za opravljanje dela pri organu. Organ je tako prepričljivo obrazložil, da s seznamom iz prve točke zahteve ne razpolaga. IP je hkrati ugotovil, da iz splošne zakonodaje, ki ureja položaj javnih uslužbencev (Zakon o javnih uslužbencih), kar so zaposleni pri organu, te vrste prepoved ne izhaja. Prav tako pa ta omejitev ne izhaja iz pogojev za zaposlitev uslužbencev, zaposlenih pri organu (Glej npr. strani 111 do 114 Priloge I k Uredbi o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in v pravosodnih organih, Ur. l. RS, št. 58/03).

 

Glede druge točke zahteve, v kateri je prosilka zahtevala interni dokument, ki se nanaša na merila in postopke zagotavljanja neodvisnosti in nepristranskosti organa pri izvajanju svoje nadzorne funkcije, je organ na ogledu pojasnil, da vse revizorje vežejo: Kodeks etike, ki je del Usmeritev in Kodeks etike javnih uslužbence ter Usmeritve. Vsi notranji revizorji, ki izvajajo revizijske preglede skladnosti organiziranosti in delovanja notranje revizije proračunskih uporabnikov z Usmeritvami, podpišejo izjavo o neodvisnosti pred vsakim opravljanjem nadzora. Posebnega internega akta, ki bi urejal to področje, je organ na ogledu navedel, da nima. Iz izjave o neodvisnosti, ki jo je organ predložil na ogledu, izhaja, da podpisani zaposleni notranji revizor, ki je izvajalec pregleda skladnosti organiziranosti in delovanja notranje revizije z Usmeritvami za državno notranje revidiranje v posameznem proračunskem uporabniku, izjavlja, da je seznanjen z vsebino Kodeksa etike Inštituta notranjih revizorjev, Kodeksom ravnanja javnih uslužbencev in Kodeksom javnih uslužbencev v državnih organih in upravah lokalnih skupnosti, da je v razmerju do proračunskega uporabnika, kjer se bo izvajal pregled skladnosti, neodvisen in nima povezav, ki bi lahko ogrozile nepristranskost kot je to opredeljeno v Kodeksu etike notranjih revizorjev in javnih uslužbencev, in da izjavlja, da če bo pri izvajanju revizijskih nalog ugotovil, da je kakorkoli ogrožena skladnost delovanja z zahtevami kodeksov, da bo takoj opozoril vodjo sektorja. Na ogledu je organ tudi pojasnil, da nima načrta integritete. IP tako ugotavlja, da je organ prepričljivo pojasnil, da posebnega internega akta, ki bi le za organ urejal merila in postopke zagotavljanja neodvisnosti in nepristranskosti organa pri izvajanju svoje nadzorne funkcije, nima. Iz predložene izjave izhaja, da se neodvisnost in nepristranskost posameznih javnih uslužbencev, ki izvajajo pregled skladnosti organiziranosti in delovanja notranje revizije z Usmeritvami za državno notranje revidiranje v posameznem proračunskem uporabniku, naslanja na splošno objavljene akte: Kodeks poklicne etike notranjega revizorja[1], ki ga je sprejel Strokovni svet Slovenskega inštituta za revizijo, Kodeks ravnanja javnih uslužbencev, ki ga je sprejela Vlada Republike Slovenije[2] in Kodeks etike javnih uslužbencev v državnih organih in upravah lokalnih skupnosti, ki ga je sprejel Uradniški svet.[3] IP tako ugotavlja, da organ dokumenta, ki ga je prosilka zahtevala v drugi točki svoje zahteve, nima in je tako njeno zahtevo utemeljeno zavrnil.

 

Glede tretje točke zahteve, s katero je prosilka zahtevala seznam prejetih prijav za izvedbo izrednega nadzora nad zunanjimi izvajalci notranjega revidiranja pri posrednih in neposrednih uporabnikih državnih in občinskih proračunov (v nadaljevanju naročnik) v obdobju od leta 2014 do leta 2019 in seznam izvedenih tovrstnih nadzorov je organ v izpodbijani odločbi obrazložil, da tovrstnih seznamov ne vodi. Na ogledu je organ dodatno pojasnil, da sta bili pri organu podani dve prijavi: ena leta 2015 in druga ta, ki je predmet postopka, v katerem je bila prosilka zunanja izvajalka notranje revizije. Slednja je bila odstopljena s strani Javne agencije za nadzor nad revidiranjem. Na ogledu je IP pri organu preveril tudi iskanje v evidenci dokumentarnega gradiva, v spisu Lotus Notes, ki je edina tovrstna zbirka dokumentarnega gradiva pri organu. Na ogledu je bilo tudi pojasnjeno, da teh zadev v šifrantu organ ne vodi pod ločenim klasifikacijskim znakom, zato je bilo izvedeno iskanje na podlagi ključnih besed. Na podlagi iskanja z besedo »prijava« sta bila v tekoči zbirki najdena dva rezultata. Na podlagi nobene od teh prijav ni bil izveden izredni nadzor. Organ je ob tem pojasnil, da pri enem od primerov ni šlo za prijavo, ampak za prošnjo za mnenje. V aktivni zbirki pa je na podlagi beseda »izred« prikazalo dva rezultata. Od tega se zadeva št. 0601-52/2017 nanaša na »preverbo v zvezi z revizorskimi nazivi DNR in PDNR« prosilke v tej zadevi. Ter druga zadeva št. 0601-60/2018, ki se nanaša na zadevo, v kateri je bila prosilka zunanja izvajalka notranje revizije. Drugih rezultatov na podlagi poizvedbe »prijava« oziroma »izred« v zbirni dokumentarnega gradiva Lotus Notes pri organu ni bilo najdenih. IP je tako zaključil, da prijav za izvedbo izrednega nadzora nad zunanjimi izvajalci in na podlagi prijav izvedenih postopkov nadzora, organ ne vodi v obliki seznama oziroma podobne zbirke. Zakaj takšnega seznama nima, je organ prepričljivo pojasnil, da zato, ker so te vrste nadzori zelo redki. Organ se je na ogledu prav tako opredelil do pritožbenih navedb, da mora določene sezname voditi že zaradi priprave letnih poročil za Vlado Republike Slovenije. Navedel je, da vsako leto organ pripravi revizijsko oceno tveganja za izvajanje (rednih) pregledov skladnosti notranje revizije pri proračunskih uporabnikih, ki si notranje revidiranje zagotavljajo z vzpostavljeno notranjo revizijsko službo. Ugotovitve teh pregledov zajame v letnih poročilih, ki so objavljena na njegovi spletni strani.[4] Poleg teh pregledov se organ lahko odloči za izvedbo izrednega pregleda skladnosti, kar se je na podlagi prijave v konkretnem primeru, ko je bil opravljen izredni pregled skladnosti delovanja notranje revizije proračunskega uporabnika, kjer je bila prosilka zunanja izvajalka notranje revizije. Konkretni pregled bo zajet v poročilu o stanju notranjih financ za leto 2019, s katerim pa organ v času izdaje te odločbe še ne razpolaga.

 

 

Glede četrte, pete in šeste točke zahteve prosilke

 

V 4., 5. in 6. točki zahteve je prosilka od organa zahtevala informacije v zvezi s pravno ureditvijo postopka, po katerem se vodi izredni nadzor nad delom zunanjih izvajalcev notranjega revidiranja, tj. kako se zagotavlja pravna varnost postopka, varovanje poslovne skrivnosti zunanjega izvajalca, akte, ki služijo kot podlaga za izvajanje teh postopkov, ter dokument, v katerem je urejen način pošiljanja poročila o izvajanju izrednega nadzora proračunskemu uporabniku. Z izpodbijano odločbo je organ prosilki pojasnil, da podlago za izvajanje pregledov skladnosti organiziranosti in delovanja notranje revizije proračunskih uporabnikov z Usmeritvami za državno notranje revidiranje predstavlja 101. člen Zakona o javnih financah (Ur. l. RS, št. 11/11 – UPB, 14/13 – popr., 101/13 in 55/15 – ZfisP),[5] 4. člen Pravilnika o usmeritvah za usklajeno delovanje sistema notranjega nadzora javnih financ (Ur. l. RS, št. 72/02)[6] in Usmeritve za državno notranje revidiranje (v nadaljevanju Usmeritve)[7]. Pri tem je navedel, da sodila za izvedbo pregleda skladnosti predstavljajo neposredno Usmeritve. Kot dokument, ki ustreza informaciji iz 6. točke zahteve o tem, kje je določen način pošiljanja poročila proračunskemu uporabniku, je organ prosilko napotil na spletno stran organa, kjer so objavljene Usmeritve. V pritožbi prosilka organu očita, da bi organ nedvomno moral imeti določene interne akte, v katerih je opredeljena obveznost izvedbe predhodne ocene tveganja v skladu s pravili stroke ter da je prosilka takšen dokument med postopkom tudi videla. Ob predložitvi pritožbe organ vztraja pri opredelitvi pravnih podlag za delovanje, kot jih je navedel v izpodbijani odločbi. Dodatno pa je organ navedel še, da so v Usmeritvah v celoti prevzeti obvezujoči elementi Mednarodnega okvira strokovnega ravnanja pri notranjem revidiranju[8]. Pri tem je ponovno poudaril, da dokument, ki bi opredeljeval postopek nadzora organa nad delom zunanjega izvajalca storitev notranjega revidiranja ne obstaja in ga iz tega razloga prosilki ni mogoče posredovati. Na ogledu je organ vztrajal pri pravnih podlagah, ki so bile navedene predhodno ter dodatno navedel še stališča organa UNP, ki so objavljena na njegovi spletni strani.[9] Pojasnil je način izvedbe postopka, in sicer, da se osnutek poročila posreduje odgovorni osebi revidiranega področja (kar je prosilka v obravnavani zadevi), sledi usklajevanje vsebine poročila. Potem se izda končno poročilo, ki se ga v skladu s standardom 1312.SLO.DNR posreduje predstojniku proračunskega uporabnika in kopijo vodji notranje revizije. Organ pošlje končna poročila na uradni elektronski naslov organa proračunskega uporabnika, kjer je bil pregled skladnosti izveden. Dodatno je pojasnil, da pri svojem delu organ uporablja vprašalnik za ovrednotenje skladnosti organiziranosti in delovanja notranje revizije, to je program dela. Ta se pripravi na podlagi Sodil, katere predstavljajo Usmeritev (Standardi). Na podlagi programa dela se izvede revizija. V vprašalniku je navedeno, kateri standardi se pregledujejo in kateri so bili upoštevani. Ugotovitve vprašalnika so podlaga za navedbe v poročilu. Pri tem je izpostavil, da ne gre za interni akt, ampak pripomoček, ki je pripravljen na podlagi Usmeritev za interno delo organa in ga revizor, ki opravlja nadzor, pripravi za vsak pregled posebej.

 

IP ugotavlja, da je organ prepričljivo pojasnil, da postopek izrednega nadzora skladnosti opravljenega dela zunanjega izvajalca z Usmeritvami, ni posebej urejen. V svojih navedbah se je skliceval na številne pravne podlage, ki urejajo področje in pri tem utemeljeno, v skladu s petim odstavkom 6. člena ZDIJZ,[10] bolj ali manj popolno prosilko napotil na prosto dostopen vir. V kolikor njegovo napotilo ni bilo v celoti popolno, ga je saniral IP s predmetno odločbo. Glede, po navedbah prosilke, nedelujoče povezave na dokument Usmeritve na spletni strani organa, IP ugotavlja, da prosilka sama navaja, da je bila z dokumentom seznanjena. Iz njenih navedb pa izhaja, da dokument ne ustreza zahtevani informaciji. Na ogledu je zato IP organ prosil za dodatno pojasnilo, iz katere določbe Usmeritev izhaja odgovor na vprašanja prosilke. Kot je bilo pojasnjeno, Usmeritve, sklicujoč se na standard SRN1312.SLO.DNR, na 18. in 19. strani na splošno določajo, da o izsledkih zunanjih presoj kakovosti posamezne notranje revizije, ki jih izvajajo revizorji Urada RS za nadzor proračuna, direktor Urada RS za nadzor proračuna poroča neposredno predstojniku oz. poslovodnemu organu proračunskega uporabnika, v katerem je bila zunanja presoja kakovosti notranje revizije izvedena.[11] Prav tako Uredba o upravnem poslovanju (Ur. l. RS, št. 9/18) v 13. členu določa, da organ na svoji spletni strani objavi svoj uradni elektronski poštni naslov, za katerega zagotavlja sprotno pregledovanje pošte.

 

IP tako ugotavlja, da je pritožba neutemeljena tudi v tem delu, saj je organ navedel, da poseben predpis, ki bi urejal postopkovne določbe oziroma posamezne institute, ne obstaja, obenem pa prosilki podal obstoječo pravno podlago, na podlagi katere se izvaja postopek izrednega nadzora nad izvajalci notranjega revidiranja. Pri tem je skladno s petim odstavkom 6. člena ZDIJZ prosilki podal napotilo na predpise, ki področje urejajo, v delu, kjer je bilo njegovo napotilo tekom pritožbenega postopka dopolnjeno, pa je v celoti podano z odločbo IP. Organ se je prav tako prepričljivo opredelil do pritožbenih navedb o obstoju internih aktov in pojasnil, da ti v obliki dokumenta ne obstajajo. Glede šeste točke zahteve, s katero je prosilka zahtevala predpis, ki določa način pošiljanja (in obliko) poročila na naslov proračunskega uporabnika, IP ugotavlja, da je, z dopolnjenim natančnim napotilom, podanim v pritožbenem postopku, na 18. in 19. stran Usmeritev in 13. členom Uredbe o upravnem poslovanju, organ v celoti zadostil zahtevam, kot mu jih nalaga ZDIJZ.

 

IP ugotavlja, da je organ v izpodbijani odločbi pravilno ugotovil dejansko stanje, da ne razpolaga z dokumenti, ki bi ustrezali zahtevi prosilke. Ob tem IP pojasnjuje, da so zavezanci po ZDIJZ dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, odgovarjati na vprašanja, pojasnjevati navedb, zbirati informacij, opravljati raziskav, pridobiti dokumentov od drugih organov ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, zato IP zavezancu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumentacijo, s katero ne razpolaga. IP poudarja, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, zakaj organ ne razpolaga z dokumenti, ki jih zahteva prosilec. Pritožbeni postopek tudi ne more biti namenjen prisili ustvarjanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije morale obstajati. IP prav tako odgovarja, da zgolj pavšalno navajanje, da bi organ moral razpolagati z zahtevanimi dokumenti brez kakršnih koli oprijemljivih dokazil, ne more šteti kot izkazano dejstvo, da organ z zahtevanim dokumentom dejansko razpolaga. Upoštevaje navedeno IP nima nikakršnega razloga, da ne bi sledil navedbam organa, da zahtevani dokumenti ne obstajajo, poleg tega IP tudi ob reševanju te pritožbe ni mogel posumiti, da organ z zahtevano informacijo razpolaga, vendar je v celoti ne posreduje oz. ne želi posredovati (2. odstavek 10. člena ZInfP). 

 

Glede na to, da zahtevani dokumenti pri zavezancu ne obstajajo, je IP ugotovil, da pritožbi prosilke ni mogoče ugoditi. Zavezanec dokumentov, s katerimi ne razpolaga (iz kateregakoli razloga), prosilki namreč ne more posredovati. IP je zaključil, da je organ prosilki posredoval dokumente, s katerimi razpolaga, glede drugih dokumentov pa je bilo ugotovljeno, da z njimi organ ne razpolaga, zato je IP pritožbo na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil kot neutemeljeno.

 

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

 

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

Postopek vodila:

Manja Resman, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.,

informacijska pooblaščenka

 


[1] Objavljen v Ur. l. RS, št. 63/11 http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=DRUG3644.

[2] Objavljen v Ur. l. RS, št. 8/01, http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=DRUG1022.

[3] www.kpk-rs.si/kpk/wp-content/uploads/2018/04/Kodeks-etike-javnih-uslu%C5%BEbencev-v-dr%C5%BEavnih-organih-in-upravah-lokalnih-skupnosti.pdf.

[4] unp.arhiv-spletisc.gov.si/si/delovna_podrocja/notranji_nadzor_javnih_financ/ letna_porocila_o_notranjem_nadzoru _javnih_financ/index.html.

[5] http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO1227.

[6] http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=PRAV4278.

[7] https://www.gov.si/assets/organi-v-sestavi/UNP/Dokumenti/SNNJF/Vsebine-za-notranje-revizorje/Usmeritve/Usmeritve-za-drzavno-notranje-revidiranje-datum-uveljavitve-1.-10.-2017.pdf.

[8] Objavljeni na spletni strani Slovenskega inštituta za revizijo, tj. https://si-revizija.si/datoteke/notranji-revizorji/134/nr-ssr-2017_0.pdf

[9] Glej npr.https://www.gov.si/assets/organi-v-sestavi/UNP/Dokumenti/SNNJF/Vsebine -za-notranje-revizorje/Stalisca/STALISCE_ UNP_ROK_ZA_USKLADITEV_27092017_3_.pdf.

[10] Peti odstavek 6. člena ZDIJZ določa, da organ prosilcu lahko ne posreduje zahtevane informacije, ki je dostopna v prosto dostopnih javnih evidencah ali na drug način že enostavno javno dostopna (objava v uradnem glasilu, publikacijah organa, medijih, strokovni literaturi, svetovnem spletu in podobno), in mu posreduje samo napotilo, kje se informacija nahaja.

[11] »O izsledkih zunanjih presoj kakovosti posamezne notranje revizije, ki jih izvajajo revizorji Urada RS za nadzor proračuna, direktor Urada RS za nadzor proračuna poroča neposredno predstojniku oz. poslovodnemu organu proračunskega uporabnika, v katerem je bila zunanja presoja kakovosti notranje revizije izvedena. Kopijo poročila se posreduje vodji notranje revizije.«