Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

FOIA Decisions

+ -
Date: 02.02.2020
Title: prosilec - Upravna enota Vrhnika
Number: 090-9/2020
Category: Osebni podatek
Status: Sustained in part


POVZETEK:

Prosilka je zahtevala fotokopijo izdanega dovoljenja za nosilca dopolnilne dejavnosti ter popis spisa in vso pripadajočo dokumentacijo v njem. Organ je dostop do zahtevanih dokumentov zavrnil zaradi varstva osebnih podatkov in ker z določenimi dokumenti ne razpolaga.  IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da kmetovalec - fizična oseba opravlja pridobitno dejavnost na kmetijskem gospodarstvu na podlagi izdanega dovoljenja in je kot fizična oseba vpisan v Poslovni register Slovenije, zato podatki o kmetovalcu oz. pridelovalcu kot nosilcu dopolnilne dejavnosti ne sodijo med varovane osebne podatke. IP je pritožbi prosilke delno ugodil in organu naložil, da prosilki posreduje zahtevane dokumente, na način, da v dokumentih prekrije varovane osebne podatke, za katere IP ni našel pravne podlage za razkritje.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-9/2020/4

Datum: 3. 2. 2020

 

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju ZUP) o pritožbi , (v nadaljevanju prosilka), z dne 6. 1. 2020, zoper odločitev Upravne enote Vrhnika, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika (v nadaljevanju organ), št. 090-47/2019-2 z dne 18. 12. 2019, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

 

O D L O Č B O:

 

  1. Pritožbi prosilke z dne 6. 1. 2020 se delno ugodi in se 1. točka izreka odločbe št. 090-47/2019-2 z dne 18. 12. 2019, delno odpravi ter se odloči: Organ mora prosilki v roku 31 (enaintrideset) dni od prejema te odločbe posredovati fotokopije naslednjih dokumentov:
  • dovoljenje št., 313-6/2012 (216) z dne 28. 2. 2012, ki ga je izdala Upravna enota Vrhnika, pri čemer je dolžan prekriti datum rojstva nosilca kmetijske dejavnosti v prvi točki izreka dovoljenja, ime in priimek člana kmetije v četrti alineji obrazložitve izdanega dovoljenja ter imena, priimke, rojstne datume ostalih članov na kmetiji v devetem odstavku na drugi strani izdanega dovoljenja;
  • popis spisa za …;
  • vlogo za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji, pri čemer je dolžan prekriti EMŠO v četrti vrstici obrazca, datum rojstva v deveti vrstici obrazca ter podatke o ostalih članih kmetije v celotni 5. točki obrazca;
  • izpis iz registra kmetijskih gospodarstev za KMG-MID 100291028, pri čemer je dolžan prekriti datum rojstva nosilca kmetijske dejavnosti v drugem odstavku 2. točke izpisa (podatki o nosilcu kmetijskega gospodarstva), celotno 2a in 3. točko izpisa (podatki o ostalih članih na kmetiji na dan 14. 2. 2012);
  • izračun primerljivih kmetijskih površin;
  • zapisnik št. 330-1/2012-57 (216) z dne 14. 2.2012;
  • dopis »Vročitev dovoljenja za opravljanje dopolnilne dejavnosti«,
  • vročilnico.
  1. Pritožba prosilke se v delu, ki se nanaša na dovoljenje - registracijo z dne 24.  5. 2001 za pravno osebo … (2. točka izpodbijane odločbe) ter v delu, v katerem se skladno s 1. točko izreka te odločbe prekrijejo varovani osebni podatki, zavrne.
  1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

 

O b r a z l o ž i t e v:

 

Prosilka je dne 3. 12. 2019 na organ naslovila zahtevo za posredovanje informacij javnega značaja, in sicer:

  • dovoljenje št., 313-672012 (216) z dne 28. 2. 2012, ki ga je izdala Upravna enota Vrhnika,
  • dovoljenje - registracija z dne 24.  5. 2001 za pravno osebo …,
  • celotno dokumentacijo (ostala dovoljenja), vključno s popisom spisa za …

 

Zahtevane informacije želi pridobiti v obliki fotokopije, posredovane po pošti na navedeni naslov.

 

Zahtevo prosilke je organ v celoti zavrnil z odločbo št. 090-47/2019-2, z dne 18. 12. 2019. V obrazložitvi je organ povzel zahtevo prosilke in pojasnil, da se zahteva prosilke za posredovanje dovoljenja št. 313-67/2012 (216) z dne 28. 2. 2012, ki ga je izdala Upravna enota Vrhnika in fotokopije celotne dokumentacije, vključno s popisom spisa, nanaša na točno določenega posameznika - fizično osebo, za katero ne obstaja zakonska podlaga za razkritje v postopku po ZDIJZ. Prav tako uporaba instituta delnega dostopa v skladu s 7. členom ZDIJZ ni mogoča, saj glede na okoliščine konkretne zadeve iz dokumentacije ne bi bilo mogoče izločiti ali prikriti vsebine osebnih podatkov, ne da bi bila s tem ogrožena njihova zaupnost. Glede na navedeno je organ dostop do dovoljenja  št. 313-67/2012 (216) z dne 28. 2. 2012, popisa spisa in celotne dokumentacije v zadevi, zavrnil, zaradi obstoja izjeme po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Zahtevo prosilke za posredovanje dovoljenja - registracije z dne 24.  5. 2001 za pravno osebo …, …., je organ zavrnil, ker z zahtevano dokumentacijo ne razpolaga.

 

Dne 6. 1. 2020  je prosilka vložila pritožbo zoper odločbo organa št. 090-47/2019-2 z dne 18. 12. 2019, v kateri je navedla, da je dejstvo in resnica, da je organ izdal dovoljenje št: 313-672012 (216) z dne 28. 2. 2012, …, kateri dejavnost opravlja s svojimi stroji - žago v objektih kmetijskega gospodarstva, in sicer žaganje hlodovine, skobljanje in impregniranje lesa. Prosilka je pojasnila, da je v zapisniku organa št: 351-271/2008 (308) z dne 26. 5. 2009 razvidno, da je bilo dne 6. 4. 2009 izdano gradbeno dovoljenje št: 351-271/2008 (308), ki ne dovoljuje uporabe žage za razrez hlodovine. Iz poročila Tržnega inšpektorja Republike Slovenije z dne 26. 8. 2013 št. 0610-7507/2013-5-30019, izhaja, da je … za opravljanje dejavnosti 16.100 (žaganje, skobljanje in impregniranje lesa ) vpisan v register AJPES kot … - nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji, …, matična št. …, na podlagi veljavnega dovoljenja št. 313-672012 (216) z dne 28. 2. 2012, ki ga je izdal organ. Dejavnost opravlja s svojimi stroji - žago v objektih kmetijskega gospodarstva (KMG MID 100291028 ), pri čemer uporablja razne okolju nevarne snovi, impregnacijske barve oz. premaze - lake za les, razredčila, prav tako pri delu nastajajo tudi odpadna olja delujočih strojev - žage za hlodovino, motornih žag, in tudi drugih strojev za prevoz in obdelavo hlodovine. Prosilka je pritožbi priložila zapisnik organa z dne 26. 5. 2009 št. 351-271/2008 (308), v katerem Občina Log Dragomer s pritožbo nasprotuje izdanemu gradbenemu dovoljenju št: 351-271/2008 (308 ) z dne 6. 4. 2009.  Glede na navedeno gre po mnenju prosilke za informacijo javnega značaja glede zakonitosti dokumentov g. … glede žage oziroma obrata razreza hlodovine, prav tako gre v kasnejši fazi tudi za podatke glede emisij v okolje, odpadke, nevarnih snovi v obratu. Glede na vse navedeno prosilka zahteva posredovanje vseh zahtevanih dokumentov, dodatno pa zahteva še kopijo gradbenega dovoljenja, katerega je organ izdal …,  št. 351-271/2008 (308) z dne 6. 4. 2009.

 

Organ odločbe po prejemu pritožbe ni nadomestil z novo, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom št. 090-47/2019-5 z dne 13. 1. 2020, odstopil v reševanje IP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.

 

V dopisu št. 090-47/2019-5 z dne 13. 1. 2020, je organ pojasnil, da je prosilka dodatno zahtevala kopijo gradbenega dovoljenja, katerega je organ izdal …, št. 351-271/2008 (308) z dne 6. 4. 2009, kar bo organ obravnavali kot nov zahtevek za dostop do informacij javnega značaja.

 

IP je organ dne 21. 1. 2020, z dopisom št. 090-9/2020/2, pozval na dokumentacijo in pojasnila v zadevi. Odgovor organa je IP prejel dne 23. 1. 2020. V njem je organ priložil popis zadeve in dokumentacijo v zadevi dopolnilne dejavnost na kmetiji, stranke … Organ je ponovno pojasnil, da z zahtevanim dovoljenjem – registracijo, z dne 24.  5. 2001, za pravno osebo …, ne razpolaga.

 

Pritožba je delno utemeljena.

 

IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

 

Predmet pritožbenega postopka je vprašanje, ali organ razpolaga z zahtevanimi dokumenti in ali je organ ravnal pravilno, ko je prosilki zavrnil dostop do dovoljenje št., 313-672012 (216) z dne 28. 2. 2012, popisa zadeve za …, ter vseh dokumentov v navedeni zadevi, s sklicevanjem na izjemo od prostega dostopa po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (varstvo osebnih podatkov).

 

Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;

2. organ mora z njo razpolagati;

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

 

Iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ tako izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike« in ga navaja že organ v izpodbijani odločbi. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga (ponovno) pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo (več). Zavezanci tako niso dolžni zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, torej niso dolžni izdelati, predelati ali spremeniti (dograditi) informacij, s katero razpolagajo.

 

Upoštevaje predhodno navedeno je IP ugotovil, da organ z dovoljenjem – registracijo z dne 24.  5. 2001 za pravno osebo …, ne razpolaga. Navedeno pomeni, da niso izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja, zato je IP pritožbo prosilke v delu, ki se nanaša na posredovanje dovoljenja – registracije z dne 24.  5. 2001 za pravno osebo …, katere direktor je …, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil.

 

Po pregledu posredovane dokumentacije, z dne 23. 1. 2020, IP ugotavlja, da zahtevani dokumenti iz prve in tretje alineje prosilkine zahteve, z dne 3. 12. 2019, izpolnjujejo vse tri kriterije za obstoj informacije javnega značaja, zato je IP v nadaljevanju po uradni dolžnosti preizkusil, ali so v konkretnem primeru morebiti podane izjeme od prostega dostopa po 5. a členu in prvem odstavku 6. člena ZDIJZ. Po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

 

S 25. 5. 2018 se je začela uporabljati Splošna uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov)[1]. Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov je torej pravni akt, ki ureja varstvo osebnih podatkov in v določenih delih zamenjuje Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A; v nadaljevanju ZVOP-1), kar pomeni, da se v določenih delih ZVOP-1 ne uporablja več.

 

Osebni podatek pomeni katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom, pri čemer je določljiv posameznik tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika (prva točka 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov).

Splošna uredba o varstvu podatkov v členu 86 določa, da lahko javni organi oziroma javno ali zasebno telo v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga, zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4(2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja treba upoštevati splošne pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim tudi, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e). Zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov, upoštevajoč točko c člena 6(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov, lahko predstavlja tudi ZDIJZ. Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno v primeru, ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo, npr. podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ).

 

IP ugotavlja, da je v zahtevanih informacijah navedena oseba z imenom, priimkom in naslovom, ki je v povezavi z ostalimi informacijami določljiva, kar nedvomno so osebni podatki posameznika, vendar je v obravnavanem primeru treba upoštevati status nosilca dopolnilne dejavnosti na kmetijskem gospodarstvu. IP pri tem pojasnjuje, da varstvo po ZVOP-1 in Splošni uredbi o varstvu podatkov, uživajo le tisti osebni podatki, ki jih lahko opredelimo kot t.i. varovane osebne podatke.

Prva točka 99. člena Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/0857/1290/12 – ZdZPVHVVR, 26/1432/1527/17 in 22/18, v nadaljevanju ZKme-1) določa, da je dopolnilna dejavnost na kmetiji dejavnost, ki omogoča boljšo rabo proizvodnih zmogljivosti in delovnih moči kmetije ter pridobivanje dodatnega dohodka na kmetiji. V skladu s 1. in 2. odstavkom 101 člen ZKme-1 mora nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji pred začetkom opravljanja dopolnilne dejavnosti na kmetiji pridobiti dovoljenje upravne enote za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji (v nadaljnjem besedilu: dovoljenje). V dovoljenju se določijo vrste dopolnilnih dejavnosti, ki se opravljajo na kmetiji, in pogoji, ki morajo biti izpolnjeni za opravljanje posamezne vrste dopolnilne dejavnosti na kmetiji v skladu z ZKme-1, in sicer ime in priimek nosilca dopolnilne dejavnosti na kmetiji, KMG-MID kmetije, matična številka dejavnosti in davčna številka nosilca dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Navedeno pomeni, da se podatki o imenu in priimku ter naslovu nosilca dopolnilne dejavnosti obdelujejo z namenom izdajanja dovoljenja za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetijskem gospodarstvu, torej v zvezi z opravljanjem pridobitne dejavnosti, s katero fizična oseba »prestopi« iz zasebne v javno sfero delovanja.

Na podlagi 11. člena Zakona o poslovnem registru Uradni list RS, št. 49/0633/07 – ZSReg-B, 19/15 in 54/17, v nadaljevanju ZPRS-1) upravna enota podatke o izdanem dovoljenju posreduje Agenciji RS za javnopravne evidence in storitve za poslovni register Slovenije(v nadaljevanju PRS). PRS je osrednja baza podatkov o vseh poslovnih subjektih s sedežem na območju Republike Slovenije, ki opravljajo pridobitno ali nepridobitno dejavnost, o njihovih delih in o podružnicah tujih podjetij, kot jih določa zakon, ki ureja gospodarske družbe. V skladu z navedenim in v skladu z določbami ZPRS-1 so nosilci dopolnilne dejavnosti vpisani v PRS kot fizične osebe, ki opravljajo registrirano dejavnost, v obravnavanem primeru dopolnilno dejavnost na kmetiji. Javni podatki PRS so vsi podatki o enotah poslovnega registra, razen podatkov, ki so s posebnim zakonom določeni kot osebni podatki, davčna številka in naslov prebivališča fizične osebe, ki sta hkrati davčna številka in sedež poslovnega subjekta, ki z vpisom poslovnega subjekta v PRS postaneta javna podatka (osma alineja 2. člena ZPRS-1).

IP je z vpogledom v PRS na spletni strani Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (dostopen na www.ajpes.si) ugotovil, da je … vanj vpisan kot nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji. V skladu z navedenim in sodno prakso (odločba Ustavnega sodišča, št. U-I-84/03 z dne 17. 2. 2005 in št. U-I-298/04 z dne 27.10.2005) nimajo narave varovanih osebnih podatkov tisti podatki, ki so v zvezi z opravljanjem dejavnosti poslovnega subjekta. Med varovane osebne podatke na zahtevanih dokumentih tako ne sodijo podatki o kmetovalcu oz. pridelovalcu kot nosilcu dopolnilne dejavnosti na kmetiji, torej ime, priimek, naslov, davčna številka, matična številka, kontaktni podatki, ki so tudi prosto dostopni v PRS. Prav tako ne gre za varovane osebne podatke pri grafičnih enotah rabe kmetijskih zemljišč - GERK-ih, saj gre za podatke v zvezi s kmetijsko dejavnostjo, ki jo izvaja kmetijsko gospodarstvo, in je vpisano v register kmetijskih gospodarstev. Navedeno tudi izhaja iz javnega pregledovalnika grafičnih podatkov MKGP-RKG, ki je namenjen vpogledu v javno dostopne podatke iz registra kmetijskih gospodarstev.[2]

Ob pregledu zahtevanih dokumentov je IP ugotovil, da ti vsebujejo še druge osebne podatke, zato je IP po uradni dolžnosti preveril, ali gre za varovane osebne podatke, ki niso prosto dostopna informacija javnega značaja, v skladu s 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Prva alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ določa, da se, ne glede na podano izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače. Glede na navedeno IP ni varoval imen in priimkov javnih uslužbenk, ki so vodile postopek in pripravile ter izdale listine v zvezi z opravljanjem dopolnilne dejavnosti na kmetijskem gospodarstvu.

Nadalje IP ugotavlja, da se v dovoljenju št. 313-672012 (216) z dne 28. 2. 2012, ki ga je izdala Upravna enota Vrhnika, v vlogi  za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji ter izpisu iz registra kmetijskih gospodarstev za KMG-MID 100291028, nahajajo tudi varovani osebni podatki. Upoštevaje predhodno navedene določbe je IP ugotovil, da v obravnavanem primeru ni podane pravne podlage za razkritje datuma rojstva nosilca kmetijske dejavnosti, prav tako IP ni našel pravne podlage za razkritje imen, priimkov ter datumov rojstva ostalih članov stanujočih na naslovu kmetije, saj gre za fizične osebe, ki niso nosilci pridobitne dejavnosti na kmetijskem gospodarstvu oz. ne gre za podatke v zvezi z opravljanjem pridobitne dejavnosti.

Zaradi ugotovljenega obstoja varovanih osebnih podatkov v zahtevanih dokumentih, je IP v nadaljevanju presojal, ali je mogoče uporabiti institut delnega dostopa in prosilki omogočiti delni dostop do zahtevanih dokumentov. Institut delnega dostopa je urejen v 7. členu ZDIJZ, ki določa, če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena (npr. osebne podatke) in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta.

 

Skladno z ugotovitvami IP, da za razkritje navedenih osebnih podatkov ni našel pravne podlage, mora organ te podatke na posredovanih dokumentih prekriti in prosilki omogočiti delni dostop v skladu s 7. členom ZDIJZ, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Ker so podatki o nosilcu kmetijske dejavnosti absolutno javni, IP v postopek ni pozival stranskih udeležencev (nosilca dopolnilne dejavnosti), saj je skladno z a 26.a členom ZDIJZ v postopku z zahtevo za dostop do informacije javnega značaja stranka postopka samo prosilec, če je predmet odločanja dostop do podatkov, za katere je z zakonom določeno, da so javni. 

Glede ostalih pritožbenih navedb IP pojasnjuje, da se do njih ni opredelil, saj so za ta postopek po ZDIJZ brezpredmetne in niso v pristojnost IP. V postopku po ZDIJZ je relevantno le dejstvo, ali organ razpolaga z dokumenti, ki so predmet zahteve in ali ti predstavljajo prosto dostopno informacijo javnega značaja.

Upoštevaje vse navedeno je IP zaključil, da je organ na prvi stopnji zmotno ugotovil dejstva in napačno uporabil materialno pravo, zato je IP pritožbi prosilke delno ugodil ter na podlagi prvega odstavka 251. člena ZUP odločbo prve stopnje delno odpravil in sam rešil zadevo tako, da je prosilki omogočil dostop do zahtevanih dokumentov na način, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. Pritožbo je v delu, ki se nanaša na varovane osebne podatke in dokument, s katerim organ ne razpolaga, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil kot neutemeljeno, kot izhaja iz 2. točka izreka te odločbe.

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 3. točke izreka te odločbe.

 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse.

 

 

Pouk o pravnem sredstvu: 

 

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

Postopek vodila:

Urša Pleterski

Raziskovalka pooblaščenca

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka

 


[1] Splošna uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES.

 

[2] http://rkg.gov.si/GERK/