Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

FOIA Decisions

+ -
Date: 22.05.2019
Title: prosilec - Upravna enota Piran
Number: 090-74/2019
Category: Ni zahtevana informacija, Oblika seznanitve
Status: Refused


POVZETEK:

Prosilec je od organ zahteval vpogled, po vpogledu njen prepis, barvno fotokopijo ali njen elektronski zapis kartografskih delov Odloka o spremembah in dopolnitvah sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Piran. Organ mu je omogoči vpogled v zahtevane dokumente, z izpodbijano odločbo pa zavrnil zahtevo za njihovo posredovanje v elektronskem zapisu (PDF formatu), ker nima tehničnih možnosti za skeniranje tako velikih formatov. IP je prosilčevo pritožbo zavrnil, ker je sledil navedbam organ, saj je v pritožbenem postopku ugotovil, da organ ne razpolaga s  tehnološkimi zmogljivostmi za potrebno pretvorbo zahtevanih dokumentov iz fizične v elektronsko obliko.

 

ODLOČBA

 

Številka: 090-74/2019/6

Datum: 22. 5. 2019

 

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), ter tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/2014, 19/2015 – odl. US, 102/15, 7/18; v nadaljevanju ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi (v nadaljevanju prosilec) z dne 25. 3. 2019, zoper odločbo Upravne enote Piran, Obala 114 a, Lucija, 6320 Portorož (v nadaljevanju organ), št. 090-9/2019 z dne 4. 3. 2019, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

 

 

 

O D L O Č B O:

 

  1. Pritožba prosilca z dne 25. 3. 2019 zoper odločbo Upravne enote Piran, št. 090-9/2019 z dne 4. 3. 2019, se zavrne.
  1. V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.

 

 

 

 

OBRAZLOŽITEV:

 

 

Prosilec je dne 4. 2. 2019 na organ vložil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, in sicer je zahteval vpogled, po vpogledu njen prepis, barvno fotokopijo ali njen elektronski zapis kartografskih delov Odloka o spremembah in dopolnitvah sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Piran (Uradne objave Primorske novice, št. 26/1998, v nadaljevanju Odlok), in sicer zasnovo poselitve in organizacije v prostoru, zasnove rabe prostora in UZ Piran-Porotož- Lucija.

 

Organ je prosilca, skladno s prvim odstavkom 25. člena ZDIJZ, z dopisom, št. 090-9/2019-2 z dne 5. 2. 2019 obvestil, da mu omogoča vpogled v zahtevane informacije z možnostjo prepisa.

 

Prosilec je 13. 2. 2016 vpogledal v zahtevane dokumente ter naredil 12 fotografij. O tem je bil pri organu sestavljen zapisnik, št. 090-9/2019-3 z dne 13. 2. 2019. Iz njega izhaja, da je prosilec na zapisnik podal tudi izjavo, in sicer: »"Ugotavljam, da so originali odloka tako grafični kot tekstualni del v slabem stanju. Zato predlagam, da omenjene dokumente skenirate in jih kot take lahko posredujete zainteresirani javnosti. Namreč, na našo prošnjo v skladu z ZDIJZ-om ni bilo pozitivno ugodeno na zahtevo za fotokopijo oz. izpis zahtevanih dokumentov. Tako, da še vedno velja naša prošnja za izročitev omenjene dokumentacije v PDF formatu (ki so takorekoč zastonj). Hkrati pa vas naprošamo za vpogled še v spremembe tega prostorskega plana iz leta 2004 in 2010 tako grafični kot tekstualni del. Za slednje tudi naprošamo elektronski izpis v PDF formatu."

 

Glede na citirano izjavo prosilca, je organ dne 4. 3. 2019 izdal odločbo, št. 090-9/2019, s katero je odločil, da se zavrne zahteva prosilca z dne 4. 2. 2019 za posredovanje Odloka o spremembah in dopolnitvah sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Piran (Uradne objave Primorske novice, št. 26/1998), in sicer zasnovo poselitve in organizacije v prostoru, zasnove rabe prostora in UZ Piran-Porotož- Lucija, v PDF obliki. V razlogih se je skliceval na določbe četrtega in petega odstavka 5. člena ZDIJZ ter pojasnil, da je predmetni odlok dimenzij 50 x 70 cm, nekatere grafične karte pa so tudi večje, in da nima tehničnih možnosti za skeniranje tako velikih formatov. Vsled navedenemu je zavrnil zahtevo za posredovanje odloka v PDF obliki, poudaril pa je, da je bil 13. 2. 2019 prosilcu omogočen vpogled v zahtevane dokumente in njihovo fotografiranje.

 

Prosilec je zoper navedeno odločbo organa vložil pritožbo z dne 25. 3. 2019 in navajal, da je sklicevanje organa na 5. člen ZDIJZ «popolna nebuloza« ter da je zahtevana PDF oblika običajna v poslovanju državne uprave in je ni mogoče smatrati za nesorazmeren napor. Poleg tega je izrek odločbe pomanjkljiv, saj je zahteval tudi grafični del citiranega Odloka, o čemer pa z izrekom ni bilo odločeno. Pojasnjuje, da je navedel, da podatke potrebuje za primerjavo poselitve, določene v letu 1998, z današnjo situacijo. Trdi, da je iz obrazložitve moč sklepati, da organ zaradi tehničnih nezmožnoti ne more izdati nobenega dokumenta (priloge, skice, karte) večjih dimenzij v nobeni obliki. Fotografiranja, ki naj bi bilo omogočeno dne 13.02.2019 pa ZDIJZ ne predvideva. Dodaja, da potemtakem naslovni organ ni sposoben opravljati običajnih nalog (izdaja gradbenih dovoljen, načrtov itd). Predlaga, da IP pritožbi ugodi in organu naloži posredovanje kopije grafičnega dela Odloka o spremembah in dopolnitvah sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Piran in UZ Piran -Portorož- Lucija.

 

Organ svoje odločitve po prejemu pritožbe ni spremenil, ampak jo je po opravi prehodnega preizkusa, skladno s prvim odstavkom 240. člena ZUP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeni osebi, skupaj s spisovno dokumentacijo, z dopisom, št. 090-9/2019-6 z dne 26. 3. 2019, odstopil v reševanje IP.

 

IP je pritožbo prosilca, kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi, vzel v obravnavo.

 

K I. točki izreka

 

Pritožba ni utemeljena.

 

Kot organ druge stopnje je IP skladno z 247. členom ZUP izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo je prosilec izpodbijal, in v mejah njegovih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

 

Iz pritožbe izhaja, da prosilec odločbo organa, št. 090-9/2019 z dne 4. 3. 2019, izpodbijal v delu, ki se nanaša na način oz. obliko posredovanja zahtevanih informacij. Poleg tega pa je navajal, da organ z njo ni v celoti odloči o njegovi zahtevi, saj je zahteval tudi grafični del predmetnega Odloka, o čemer pa z izrekom izpodbijane odločbe ni bilo odločeno.

 

  1. Obseg zahteve in ugovor nepopolne odločitve

 

IP je najprej presojal utemeljenost pritožbenih navedb, ki se nanašajo na obseg prosilčeve zahteve in posledično ugovor nepolne odločitve o njegovi zahtevi.

 

IP ugotavlja, da je prosilec z zahtevo z dne 4. 2. 2019 od organa zahteval, da mu kot informacije javnega značaja, posreduje dele kartografskega dela Odloka o spremembah in dopolnitvah sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Piran (Uradne objave Primorske novice, št. 26/1998), in sicer zasnovo poselitve in organizacije v prostoru, zasnove rabe prostora in UZ Piran-Porotož- Lucija.

 

Z vpogledom v spisovno dokumentacijo (dopis organa, št. 090-9/2019-2 z dne 5. 2. 2019 in zapisnik, št. 090-9/2019-3 z dne 13. 2. 2019) IP ugotavlja, da je bil prosilcu dne 13. 2. 2019 omogočen vpogled v kartografski del zahtevanih delov Odloka. Na vpogledu je prosilec izjavil, da vztraja pri svoji zahtevi in želi predmetne dokumente PDF formatu, poleg tega pa navedel, da zahteva še vpogled in elektronski izpis v PDF formatu sprememb tega prostorskega plana iz leta 2004 in 2010, tako grafični kot tekstualni del.

 

Z vpogledom v izpodbijano odločbo je IP ugotovil, da je z njo organ zavrnil prosilčevo zahtevo za posredovanje Odloka o spremembah in dopolnitvah sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Piran (Uradne objave Primorske novice, št. 26/1998), in sicer zasnovo poselitve in organizacije v prostoru, zasnove rabe prostora in UZ Piran-Porotož- Lucija, v PDF obliki.

 

Ker se je torej izpodbijana odločba nanašala le na posredovanje navedenih delov kartografskega dela Odloka iz leta 1998, je IP, upoštevajoč pritožbene navedbe, v skladu z načelom materialne resnice (8. člen ZUP) z namenom pravilne in popolne ugotovitve dejanskega stanja, v zvezi z zadevo opravil tudi telefonski pogovor z organom (uradni zaznamek, št. 090-74/2019/5 z dne 20. 5. 2019) in pridobil pisno razlago organa (dokument, št. 090-74/2019/4 z dne 20. 5. 2019). Organ je pojasnil, da je prosilec dne 13. 2. 2019 na zapisnik o vpogledu navedel, da podaja tudi zahtevo za prepis, fotokopijo ali elektronski zapis prostorskega plana iz leta 2004 in 2010 (grafični in tekstualni del). Zahtevo z enako vsebino pa je podal tudi kot samostojno zahtevo po ZDIJZ. Glede na dejstvo, da je stranka poleg te navedbe na zapisniku vlogo podala tudi ločeno, je organ to zahtevo obravnaval kot novo zahtevo po ZDIJZ in jo  vodil pod št. 090-13/2019 in jo zaključil dne 18. 2. 2019.

 

Glede na takšne ugotovitve, je IP zaključil, da so predmet prosilčeve zahteve v obravnavanem primeru le dokumenti iz njegove zahteve z dne 4. 2. 2019 (tj. katrografski del Odloka o spremembah in dopolnitvah sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Piran (Uradne objave Primorske novice, št. 26/1998), in sicer zasnovo poselitve in organizacije v prostoru, zasnove rabe prostora in UZ Piran-Porotož-Lucija). Zahtevo za posredovanje grafičnega in tekstualnega dela sprememb prostorskega plana iz leta 2004 in 2010, pa je organ obravnaval kot samostojno zadevo po ZDIJZ.

Glede na navedeno so neutemeljene pritožbene navedbe, da organ z izpodbijano odločbo, št. 090-9/2019 z dne 4. 3. 2019, ni odločil o vseh prosilčevih zahtevkih oziroma da je v tem okviru izpodbijana odločba pomanjkljiva.

 

2.         Posredovanje informacij javnega značaja v okviru tehnoloških zmogljivosti

 

Dalje je IP presojal utemeljenost pritožbenih navedb, ki se nanašajo na zavrnitev dostopa do zahtevanih dokumentov v PDF formatu.

 

IP ugotavlja, da je prosilec v zahtevi z dne 4. 2. 2019 kot obliko seznanitve z dokumenti, ki so predmet zahteve, navedel vpogled, po vpogledu njen prepis, barvno fotokopijo ali njen elektronski zapis.

 

Kot izhaja že iz zgornjih ugotovitev IP, je bil prosilcu dne 13. 2. 2019 omogočen vpogled v kartografski del zahtevanih delov Odloka. Ker je na vpogledu prosilec izjavil, da vztraja pri svoji zahtevi in želi predmetne dokumente v PDF formatu, je organ izdal izpodbijano odločbo in takšen način seznanitve prosilca zavrnil, saj nima tehničnih zmožnosti za skeniranje tako velikih formatov (dimenzij 50x 70 cm, v katerih obstaja zahtevani dokument).

 

Ker je prosilec v pritožbi navajal drugače, je IP v skladu z načelom materialne resnice, v okviru razpoložljivih dokaznih sredstev, ugotavljal resnično dejansko stanje v pritožbenem postopku in z dopisom, št. 090-74/2019/2 z dne 29. 3. 2019 organ pozval, naj pojasni, ali razpolaga s kakšnimi in katerimi tehničnimi zmogljivostmi za pretvorbo zahtevanih dokumentov iz fizične v elektronsko (PDF obliko).

 

Organ je z dopisom, št. 090-9/2019-6 z dne 5. 4. 2019 odgovoril, da razpolaga s scenariji, ki so zmožni pretvoriti dokument iz fizične v elektronsko obliko le v formatu A4 in A3. Predmetni odlok je dimenzij 50x70 cm, nekatere grafične karte pa so tudi večje. Le teh zato ni mogoče pretvoriti v elektronsko obliko s tehničnimi zmogljivostmi, s katerimi organ razpolaga.

 

IP ni našel razloga, da organu glede tega ne bi verjel, saj je ta prosilcu omogočil seznanitev z zahtevanimi dokumenti v obliki vpogleda, kjer mu je tudi omogočil fotografiranje relevantnih dokumentov. Drži sicer pritožbena navedba, da fotografiranje ni eden od načinov seznanitve z informacijami, ki jih predvideva ZDIJZ, vendar pa IP meni, da dejstvo, da je organ prosilcu omogočil, da je vpogledane dokumente tudi fotografiral, kaže na to, da organ nima zadržkov, da bi prosilcu te dokumente posredoval tudi v želenem elektronskem zapisu (v PDF formatu), če bi mu to omogočale tehnološke zmožnosti, s katerimi je razpolagal v trenutku svoje odločitve.

 

Glede na navedeno IP ugotavlja, da je organ s svojo odločitvijo ravnal zakonito in sledil določbam ZDIJZ. Ta namreč v drugem odstavku 5. člena določa, da ima vsak prosilec na svojo zahtevo pravico pridobiti od organa informacijo javnega značaja tako, da jo pridobi na vpogled, ali da pridobi njen prepis, fotokopijo, ali njen elektronski zapis. Upoštevaje 2. točko drugega odstavka 17.člena ZDIJZ, ki kot eno od obveznih sestavin zahteve po ZDIJZ določa način seznanitve z vsebino zahtevane informacije, ima prosilec pravico določiti, na kakšen način se želi seznaniti z zahtevano informacijo. Organ nima pravice prosilcu odreči pravice do oblike, v kateri želi prejeti zahtevano informacijo. Edino omejitev, ki vpliva na obliko informacije, predstavlja določba drugega odstavka 25. člena ZDIJZ, po kateri lahko prosilec dobi samo vpogled v informacijo, ki je zavarovana skladno z zakonom, ki ureja avtorsko pravico. Drugi odstavek 27. člena ZDIJZ določa, da ima prosilec pravico do pritožbe tudi v primeru, če ne dobi informacije v obliki, ki jo je zahteval. Iz navedenega izhaja, da ima prosilec pravno varovano pravico izbrati, na kakšen način se želi seznaniti z vsebino zahtevane informacije (na primer fotokopija, vpogled ali elektronski zapis).

 

Vezanost organa na prosilčevo izbiro oblike, v kateri želi prejeti informacije, izhaja tudi iz 14. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 24/16, v nadaljevanju Uredba), ki konkretizira način posredovanja informacij javnega značaja. Ta določa, da če je informacija javnega značaja tako v elektronski kot v fizični obliki, lahko prosilec sam izbere obliko, v kateri želi dobiti informacijo (prvi odstavek 14.člena Uredbe). Po drugi strani pa iz drugega odstavka 14.člena Uredbe izhaja, da je če je informacija javnega značaja samo v elektronski ali samo v fizični obliki in organ razpolaga s tehnološkimi zmogljivostmi za potrebno pretvorbo, lahko prosilec sam izbere obliko, pri čemer mu organ zaračuna materialne stroške pretvorbe iz elektronske v fizično obliko ali fizične oblike v elektronsko obliko skladno s to uredbo (drugi odstavek 14.člena Uredbe).

 

Glede na navedeno IP zaključuje, da je organ s tem, ko je zavrnil zahtevo prosilca, za posredovanje predmetnih dokumentov v PFD formatu (torej v elektronski), zato ker ne razpolaga s tehnološkimi zmožnostmi za njihovo pretvorbo iz fizične oblike, ravnal pravilno in zakonito, skladno z navedenimi določbami ZDIJZ in Uredbe. IP pa temu še dodaja, da prav tako ne obstaja pravna podlaga, ki bi organu  v primerih, ko s tehnološkimi zmožnostmi za pretvorbo dokumentov iz fizične v elektronsko obliko ne razpolaga, nalagala dolžnost, da to opravilo prenese v izvedbo zunanjemu ponudniku.

 

Prosilec v pritožbi sicer utemeljeno opozarja, da je sklicevanje organa na določbe četrtega in petega odstavka 5. čelna ZDIJZ v predmetni zadevi popolnoma nerelavntno, saj ne gre za situacijo, ki bi se nanašala na navedeni določbi, ki urejata pravila ponovne uporabe in zlorabo pravice do dostopa do informacij javnega značaja. Vendar pa po presoji IP to ni razlog za odpravo oziroma razveljavitev izpodbijane odločbe, saj je organ v nadaljevanju glede na dejanski stan obravnavane zadeve (da s tehnološkimi zmogljivostmi za potrebno pretvorbo zahtevanih dokumentov iz fizične v elektronsko obliko ne razloga) svojo odločitev pravilno apliciral na pravne norme drugega odstavka 5. člena ZDIJZ in drugega odstavka 14. člena Uredbe.

 

V zvezi s pritožbenimi navedbami, kjer je prosilec obrazloženo navajal, zakaj potrebuje zahtevane informacije, pa IP še pojasnjuje, da je prosilec podal zahtevo za dostop do informacij javnega značaja na podlagi določb ZDIJZ. Za presojo te zahteve ni relevantno, zakaj prosilec zahtevano informacijo potrebuje in kakšni so njegovi motivi ter druge okoliščine na njegovi strani. V skladu z ZDIJZ namreč izdane odločbe učinkujejo erga omnes (t.j. enako nasproti kateremu koli prosilcu), kar pri posredovanju dokumentov pomeni, da mora biti posredovani dokument oz. informacija enaka, ne glede na to, kdo jo je zahteval in s kakšnim namenom.

 

IP je tako na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag zaključil, da so pritožbene navedbe neutemeljene, odločitev organa prve stopnja pa pravilna in zakonita, zato je pritožbo na podlagi drugega 248. člena ZUP zavrnil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

 

K II. točki izreka:

 

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 3. točke izreka te odločbe.

 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16 in 30/18 – ZKZaš) oproščena plačila upravne takse.

 

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

Postopek vodila:

Maja Wondra, univ. dipl. prav.,

svetovalka IP

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka