Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

FOIA Decisions

+ -
Date: 09.07.2019
Title: prosilec - Uprava RS za izvrševanje kazenskih sankcij
Number: 090-152/2019
Category: Ali dokument obstaja?, Osebni podatek
Status: Sustained in part


POVZETEK:

Prosilec je na organ naslovil zahtevo za posredovanje dokumenta, iz katerega izhaja, da imajo zapori Celje bolniško sobo in koncesijo za bolniško sobo. Zahtevo prosilca je organ v celoti zavrnil, zaradi neobstoja dokumenta. Prosilec se je pritožil v delu, ki se nanaša na dostop do kopije dokumenta, iz katerega izhaja, da imajo zapori Celje bolniško sobo. V pritožbenem postopku je IP ugotovil, da organ razpolaga z zahtevanim dokumentom, da pa vsebujejo varovane osebne podatke, zato je IP pritožbi prosilca delno ugodil in organu naložil, da prosilcu posreduje zahtevan dokument, na način, da prekrije varovane osebne podatke.

 

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-152/2019/5

Datum: 9. 7. 2019

 

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15; v nadaljevanju ZDIJZ), prvega odstavka 248. člena in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi , (v nadaljevanju prosilec), z dne 11. 6. 2019, zoper odločbo Ministrstva za pravosodje, Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij,  Jesenkova ulica 3, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-21/2016/6 z dne 4. 6. 2019, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

 

 

O D L O Č B O:

 

  1. Pritožbi prosilca, z dne 11. 6. 2019, zoper odločbo Ministrstva za pravosodje, Upravo RS za izvrševanje kazenskih sankcij št. 090-21/2016/6 z dne 4. 6. 2019, se delno ugodi in se odločba delno odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe posredovati fotokopijo dokumenta št. 492-41/2017/49 z dne 7. 5. 2019, pri čemer je organ dolžan prekriti ime in priimek v zadevi ter ime in priimek v drugi vrstici prvega odstavka.
  1. V preostalem delu (glede prekritih osebnih podatkov) se pritožba prosilca zavrne.
  1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

 

 

O b r a z l o ž i t e v:

 

Prosilec je z zahtevo z dne 22. 5. 2019 od organa zahteval posredovanje kopije dokumenta, iz katerega izhaja, da imajo zapori Celje bolniško sobo in koncesijo za bolniško sobo.

 

Zahtevo prosilca je organ zavrnil z odločbo št. 090-21/2016/6 z dne 4. 6. 2019. V obrazložitvi je organ povzel zahtevo prosilca in pojasnil, da zahtevane informacije javnega značaja ne obstajajo, saj organ z dokumenti, evidencami itd., iz katerih bi izhajali zahtevani podatki, ne razpolaga, zato je zahtevo zavrnil na podlagi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ, v povezavi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ.

Dne 11. 6. 2019 je prosilec vložil pritožbo zoper odločbo organa št. 090-21/2016/6 z dne 4. 6. 2019, v kateri je navedel, da je prejel dopis organa št. 492-41/2017/49 z dne 7. 6. 2017, kjer je organ pojasnil, da bolniško sobo ima in celo navedel številko sobe. Glede na navedeno prosilec meni, da prihaja do dveh različnih informacij, zato ponovno zahteva, da se mu posreduje kopija dokumenta, iz katerega izhaja, da imajo zapori Celje bolniško sobo. Prosilec je še navedel, da bolniška soba mora biti opremljena skladno s splošnimi predpisi, zato meni, da mora obstajati tudi dokument. Prosilec zahteva, da se mu ta dokument oz. kopija dokumenta posreduje.

 

Organ odločbe po prejemu pritožbe ni nadomestil z novo, zato jo je na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom št.090-21/2016/9 z dne 17. 6. 2019, odstopil v reševanje IP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.

 

Organ je v dopisu št. 090-21/2016/9 z dne 17. 6. 2019 dodatno pojasnil, da Zakon o izvrševanju kazenskih sankcij[1] v 60. členu določa, da mora vsak zavod imeti bolniško sobo, v kateri bivajo in se zdravijo obsojenci,  ter da mora le-ta biti opremljena skladno s splošnimi predpisi. Zdravstveno oskrbo obsojencev v zavodih, v skladu z 59. členom zgoraj citiranega zakona, zagotavljajo zdravstveni domovi, na območju katerih deluje zavod, na podlagi dogovora, ki ga skleneta zavod in zdravstveni dom. Ker zavod sam ne izvaja zdravstvene dejavnosti, nima koncesije za opravljanje zdravstvene dejavnosti oziroma je ne potrebuje. Na podlagi navedenega zavod ne razpolaga z zahtevanim dokumentom.

 

Z namenom pridobitve dodatnih pojasnil, je IP z organom opravil telefonski razgovor, o katerem je nastal uradni zaznamek št. 090-152/2019/2 z dne 21. 6. 2019. Odgovor organa je IP prejel dne 21. 6. 2019 in 4. 7. 2019. V njem je organ pojasnil, da imajo zavodi za prestajanje kazni zapora (v skladu s 60. členom ZIKS-1) prilagojene sobe za nameščanje bolnih obsojencev, t.i. bolniške sobe. Bolniške sobe, ki so v zavodih, nimajo enake opreme, kot  je  zahtevana standardizirana oprema za sobe v bolnišnicah.  Ker v njih zavod ne izvaja zdravstvene dejavnosti, ta tudi ne potrebuje koncesije. Organ je še pojasnil, da je iz zahteve vlagatelja izhajalo, da želi fotokopijo dokumenta, iz katerega izhaja, da imajo zapori Celje bolniško sobo in koncesijo za bolniško sobo. Ker z dokumentom, ki bi potrjeval obe dejstvi, organ ne razpolaga, je bila vlagatelju izdana negativna odločba. Organ je IP posredoval tudi dokument št. 492 - 41/2017/49 z dne 7. 5. 2019.

 

Pritožba je delno utemeljena.

 

IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

 

Iz pritožbe prosilca z dne 11. 6. 2019 izhaja, da se prosilec pritožuje v delu, ki se nanaša na dostop do kopije dokumenta, iz katerega izhaja, da imajo zapori Celje bolniško sobo. Predmet tega pritožbenega postoka je torej vprašanje, ali organ razpolaga z dokumentom, iz katerega izhaja, da imajo zapori Celje bolniško sobo.

 

IP uvodoma ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po prvem odstavku 1. člena ZDIJZ . Nadalje je IP ugotavljal, ali so pri informacijah, ki jih je prosilec zahteval v zahtevi z dne 22. 5. 2019, izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja in ali so zahtevane informacije prosto dostopne.

 

Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;

2. organ mora z njo razpolagati;

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

 

Iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ tako izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike« in ga navaja že organ v izpodbijani odločbi. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga (ponovno) pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo (več). Zavezanci tako niso dolžni zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, torej niso dolžni izdelati, predelati ali spremeniti (dograditi) informacij, s katero razpolagajo.

 

Po pregledu posredovane dokumentacije, poslane po elektronski pošti z dne 4. 7. 2019, IP ugotavlja, da zahtevi prosilca po vsebini ustreza dokument št. 492 - 41/2017/49, z dne 7. 5. 2019.

Ker je IP ugotovil, da dokument št. 492 - 41/2017/49 z dne 7. 5. 2019 izpolnjuje vse tri kriterije za obstoj informacije javnega značaja, je v nadaljevanju ugotavljal, ali je dostop do dokumenta dopusten, oziroma ali obstajajo izjeme, ki bi v konkretnem primeru pomenile razlog za zavrnitev dostopa. Organ lahko prosilcu zavrne dostop le v primeru taksativno določenih izjem v prvem odstavek 6. člena in 5. a členu ZDIJZ.

 

IP je ob pregledu dokumenta ugotovil, da ta vsebuje osebne podatke in po uradni dolžnosti preveril, ali gre za varovane osebne podatke, ki niso prosto dostopna informacija javnega značaja v skladu s 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

 

IP pred nadaljnjo obrazložitvijo izpostavlja, da se je 25. 5. 2018 začela uporabljati Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov[2]. Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov je pravni akt, ki ureja varstvo osebnih podatkov in v določenih delih zamenjuje ZVOP-1, kar pomeni, da se v določenih delih ZVOP-1 ne uporablja več. Ob tem je mogoče ugotoviti, da predmetna uredba bistveno ne spreminja definicije osebnega podatka.

 

Osebni podatek pomeni katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom, pri čemer je določljiv posameznik tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika (prva točka 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov).

 

Kot obdelavo osebnih podatkov pa predmetna uredba opredeljuje vsako dejanje ali niz dejanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki ali nizi osebnih podatkov z avtomatiziranimi sredstvi ali brez njih, kot je zbiranje, beleženje, urejanje, strukturiranje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklic, vpogled, uporaba, razkritje s posredovanjem, razširjanje ali drugačno omogočanje dostopa, prilagajanje ali kombiniranje, omejevanje, izbris ali uničenje (druga točka 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov). Skladno z definicijo obdelave osebnih podatkov iz druge točke 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov razkritje s posredovanjem osebnih podatkov izrecno pomeni obdelavo osebnih podatkov.

 

Obdelava osebnih podatkov je zakonita, če je podana ena od pravnih podlag, ki jih določa Splošna uredba o varstvu podatkov v prvem odstavku 6. člena. Ker organ spada med upravljavce in obdelovalce osebnih podatkov, ki sodijo v javni sektor, veljajo zanj naslednje pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov:

(a) posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov (kadar ne gre za izvajanje javnih nalog);

(b) obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe;

(c) obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca;

(e) obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu.

 

V kolikor torej obstaja ena izmed zgoraj naštetih podlag za obdelavo osebnih podatkov, je obdelava osebnih podatkov v javnem sektorju skladna z zakonodajo.

 

Upoštevaje predhodno navedene določbe je IP ugotovil, da v obravnavanem primeru ni podane pravne podlage za razkritje osebnih podatkov o imenu in priimku fizične osebe, katere osebni podatki se nahajajo v dokumentu.

 

Zaradi ugotovljenega obstoja varovanih osebnih podatkov v zahtevanem dokumentu, je IP v nadaljevanju presojal, ali je mogoče uporabiti institut delnega dostopa in prosilcu omogočiti delni dostop do zahtevanega dokumenta. Institut delnega dostopa je urejen v 7. členu ZDIJZ, ki določa, če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena (npr. osebne podatke) in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta. Pri tem IP še pojasnjuje, da je v postopku po ZDIJZ bistveno, da se odloča z učinkom erga omnes, kar pomeni, da je dokument, ki predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja, dostopen vsakomur, pravni in fizični osebi, ne glede na pravni interes in morebiten osebni status. Rezultat presoje oziroma odločitev po ZDIJZ mora biti namreč enaka za vse.

 

Skladno z ugotovitvami IP, da za razkritje osebnih podatkov fizične osebe, ni pravne podlage, mora organ te podatke na posredovanem dokumentu prekriti in prosilcu omogočiti delni dostop v skladu s 7. členom ZDIJZ.

 

Upoštevaje navedeno je IP delno ugodil pritožbi prosilca, odločbo organa na podlagi drugega odstavka 251. člena ZUP delno odpravil in odločil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V delu, ki se nanaša na varovane osebne podatke, ki jih mora organ v posredovanem dokumentu prekriti, pa je IP pritožbo prosilca zavrnil, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

 

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 3. točke izreka te odločbe.

 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse.

 

 

Pouk o pravnem sredstvu: 

 

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

Postopek vodila:

Urša Pleterski

raziskovalka pooblaščenca

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska  pooblaščenka

 


[1] Uradni list RS, št. 110/06 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 40/09, 9/11 – ZP-1G, 96/12 – ZPIZ-2, 109/12, 54/15 in 11/18

[2] Splošna uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES.