Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

FOIA Decisions

+ -
Date: 12.12.2018
Title: prosilec - UE Grosuplje
Number: 090-261/2018
Category: Kršitev postopka
Status: Returned to readjudication (on a case)


POVZETEK:

Prosilka je od organa zahtevala dokumente vezane na pridobitev gradbenih in upravnih dovoljenj, okoljevarstvenih soglasij in okoljevarstvenih dovoljenj na območju gospodarske cone Škrjanče v Občini Ivančna Gorica. Organ je prosilki dovolil dostop do določenih dokumentov, prosilka pa se je pritožila, saj organ o enem od dokumentov (vloga za pridobitev gradbenega dovoljenja) sploh ni odločil. IP je ugotovil, da je pritožba prosilke utemeljena, hkrati pa je ugotovil da organ v postopek tudi ni vključil stranskih udeležencev, na katerih pravice in pravne koristi bi lahko vplivala odločba organa, zato je zadevo v tem delu vrnil organu v ponovno odločanje.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-261/2018/2

Datum: 12. 12. 2018


Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in prvega ter tretjega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi …  (v nadaljevanju prosilka) z dne 27. 11. 2018, zoper odločbo Upravne enote Grosuplje, Taborska cesta 1, 1290 Grosuplje (v nadaljevanju organ), št. 090-47/2018-2 (207) z dne 19. 11. 2018, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjo

 

 

O D L O Č B O:

 

  1. Pritožbi prosilke z dne 27. 11. 2018 se ugodi. Odločba organa št. 090-47/2018-2 z dne 19. 11. 2018 se delno odpravi, in sicer v 1. tč. izreka v delu, v katerem je odločeno o dokumentih iz spisa št. 351-576/2018 ter se zadeva v navedenem delu vrne organu prve stopnje v ponovno odločanje. Organ prve stopnje mora o zahtevi odločiti najpozneje v 30 dneh od prejema te odločbe.

 

2.         V tem postopku posebni stroški niso nastali.

 

 

O b r a z l o ž i t e v :

 

 

Prosilka je dne 11. 11. 2018 na organ naslovila zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, in sicer za posredovanje skeniranih dokumentov za časovno obdobje od 16. 12. 2016 do izdaje odločbe, in sicer:

  • vloge za pridobitev gradbenih, upravnih dovoljenj, okoljevarstvenih soglasij in okoljevarstvenih dovoljenj,
  • druge dokumente za izdajo teh dovoljenj (priloge, soglasja, zapisniki, priglasitve, dopolnitve vlog itd.),
  • pridobljena gradbena, uporabna dovoljenja in okoljevarstvena soglasja,
  • pri dovoljenjih in soglasjih tudi podatek o datumih dokončnosti in pravnomočnosti posameznih dokumentov

na območju gospodarske cone Škrjanče v Občini Ivančna Gorica (k. o. Velike Pece, k. o. Radohova vas in k. o. Gorenja vas) in na območju parc. št. … vse k. o. Velike Pece (razen če jih je že prejela v okviru predhodnih zahtev za dostop do informacij javnega značaja).

 

V zvezi z zahtevo prosilke je organ dne 19. 11. 2018 izdal odločbo št. 090-47/2018-2 (207), s katerim je prosilki omogočil delni dostop do zahtevanih dokumentov, v obliki posredovanja kopij na elektronski naslov prosilke, in sicer:

  • iz spisa št. 351-576/2018:
  • poziv za dopolnitev vloge št. 351-576/208-2 z dne 6. 11. 2018,
  • okoljevarstveno soglasje ARSO št. 35402-41/2017-45 z dne 2. 10. 2018,
  • soglasje Občine Ivančna Gorica št. 3502-176/2018-3-412 z dne 17. 5. 2018,
  • soglasje Občine Ivančna Gorica št. 3502-176/2018-3-412 z dne 21. 5. 2018 ter
  • iz spisa št. 354-8/2018:
  • obvestilo o izdanem okoljevarstvenem soglasju ARSO št. 35402-41/17-49 z dne 23. 10. 2018,

vse s prekritimi osebnimi podatki. Organ je zahtevo prosilke v delu, ki se nanaša na posredovanje podatka o datumih dokončnosti in pravnomočnosti posameznih dokumentov, zavrnil. V obrazložitvi je organ pojasnil, da je po pregledu evidence dokumentarnega gradiva, ki se nanaša na gradnjo v območju parcel, ki jih je navedla prosilka, ugotovil, da je vodil dva postopka, in sicer pod št. 351-508/2017 zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo nezahtevnega objekta, oporni zid, na parc. št. … k. o. Velike Pece in pod št. 351-67/2018 zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo nezahtevnega objekta, oporni zid, na parc. št. …, k. o. Velike Pece. Iz evidence dokumentarnega gradiva je razvidno, da je organ dokumentacijo iz spisov 351-508/2017 in 351-67/2018 odstopil na Upravno sodišče RS zaradi reševanja tožb prosilke, do dneva izdaje odločbe pa sodišče navedene dokumentacije še ni vrnilo. Organ torej ne razpolaga z zahtevanimi dokumenti in jih prosilki zato ne more posredovati.

 

Organ je pojasnil, da je dne 6. 4. 2018 prejel dodatne dokumente v zadevi 351-508/2017, ki pa jih je prosilki že posredoval z določbo št. 090-21/2018-2 (207) z dne 18. 5. 2018. Dne 19. 10. 2018 je organ prejel tudi novo zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo gospodarske javne infrastrukture za gospodarsko cono Škrjanče, ki jo organ vodi pod št. 351-576/2018 in o vlogi še ni odločil. Po pregledu vseh dokumentov je bilo ugotovljeno, da so med njimi tudi dokumenti, ki jih organ lahko opredeli kot informacijo javnega značaja, in sicer dokumenti, kot so navedeni v 1. točki izreka odločbe (vezano na zadevo 351-576/2018). Organ je prejel tudi obvestilo o izdanem okoljevarstvenem dovoljenju z dne 23. 10. 2018, ki je pri organu evidentirano v zadevi št. 354-8/2018. Navedeni dokumenti vsebujejo tudi varovane osebne podatke, ki jih je organ z uporabo instituta delnega dostopa iz dokumentov odstranil pred posredovanjem prosilki. Organ je še dodal, da nima podatkov o dokončnosti in pravnomočnosti posredovanih soglasij, zato je zahtevo prosilke v tem delu zavrnil.

 

Po prejemu dokumentov je prosilka organ z dopisom z dne 22. 11. 2018 opozorila, da je v odločbi omenjena vloga za izdajo gradbenega dovoljenja, ki je ni prejela. Organ je dne 27. 11. 2018 o vloženi zahtevi za dostop do informacij javnega značaja obvestil tudi … in ga pozval, da se opredeli, ali njegova vloga za pridobitev gradbenega dovoljenja predstavlja katero od izjem od prostega dostopa do informacij javnega značaja in ga pozval, da v tem primeru priglasi udeležbo v postopku in se opredeli do morebitnih izjem.

 

Stranski udeleženec je organu dne 28. 11. 2018 posredoval izjavo, da lahko organ stranki posreduje le podatke, do katerih je upravičena na podlagi ZDIJZ. Projektna dokumentacija zanj predstavlja poslovno skrivnost, prav tako pa navaja, da bi se zaradi dosedanjih izkušenj pri oviranju in zavrnitvi vseh postopkov s strani prejemnikov informacij izvrševal pritisk na uradne osebe, ki odločajo o postopkih, saj o zadevi še ni odločeno.

 

Zoper navedeno odločbo je prosilka dne 27. 11. 2018 vložila pritožbo, v kateri je navedla, da je izpodbijana odločba delno napačna, saj organ ni v celoti odločil o njeni zahtevi. V zadevi št. 351-576/2018 se namreč nahaja tudi vloga za izdajo gradbenega dovoljenja s prilogami, ki predstavlja dokument št. 351-576/2018-1. Organ o navedenem dokumentu ni odločil, kljub temu da navedeni dokumenti po praksi IP predstavljajo informacijo javnega značaja. Prosilka torej zahteva izdajo nove odločbe, posredovanje dokumenta št. 351-576/2018-1 s prilogami in dodatne dokumente, vezane na njeno zahtevo, in jih je oz. bo organ prejel do izdaje nove odločbe.

 

Organ je pritožbo prosilke, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeni osebi, odstopil IP z dopisom št. 090-47/2018-9 (207) z dne 29. 11. 2018.

 

Pritožba je utemeljena.

 

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

 

Prosilka izpodbija odločbo zgolj v delu, ki se nanaša na dostop do vloge za izdajo gradbenega dovoljenja s prilogami, ki naj bi predstavljal dokument št. 351-576/2018-1. IP se zato glede dostopa do drugih dokumentov, ki so bili predmet postopka pri organu in o katerih je organ odločil, ni opredeljeval in niso del tega pritožbenega postopka.

 

Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;

2. organ mora z njo razpolagati;

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

 

V obravnavanem primeru ni sporno, da informacija izvira iz delovnega področja organa, da organ z njo razpolaga in da se nahaja v materializirani obliki.

 

Po proučitvi vsebine izpodbijane odločbe in pritožbenih navedb prosilke je IP ugotovil, da je organ zahtevo prosilke zavrnil, ne da bi popolno ugotovil relevantno dejansko stanje. V konkretni zadevi so bili predmet postopka namreč vsi dokumenti, ki se nahajajo v zadevi št. 351-576/2018, organ pa o dostopu do vloge za pridobitev gradbenega dovoljenja sploh ni odločal, kot izhaja iz zadeve, pa v postopek odločanja tudi ni pritegnil stranskih udeležencev in jim v postopku ni omogočil zaščite njihovih pravic. Organ je stranskega udeleženca o postopku seznanil šele po izdaji odločbe in s tem stranskemu udeležencu onemogočil, da bi se seznanil z zahtevo prosilke, ni mu vročil odločbe glede zahtevanih dokumentov, prav tako pa ga tudi ni seznanil z vloženo pritožbo prosilke. Hkrati je IP ugotovil, da se organ ni opredelil do dokumenta, ki ga je prosilka zahtevala in do vseh vprašanj, ki so za odločitev v navedeni zadevi relevantna. IP tako ugotavlja, da je organ delno nepopolno ugotovil dejansko stanje, ker v postopek ni pritegnil stranskih udeležencev pa je tudi bistveno kršil pravila postopka.

 

ZUP v prvem odstavku 251. člena določa, da če organ druge stopnje ugotovi, da so bila v postopku na prvi stopnji nepopolno ali zmotno ugotovljena dejstva, dopolni postopek in odpravi omenjene pomanjkljivosti bodisi sam bodisi po organu prve stopnje ali po zaprošenem organu. IP je v izvedenem postopku ugotovil, da je v postopku odločanja na prvi stopnji organ nepopolno oz. zmotno ugotovil dejstva, zato je bilo treba na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP, skladno z razlogi, navedenimi v prejšnjem odstavku obrazložitve te odločbe, izpodbijano odločbo delno odpraviti in zadevo vrniti prvostopenjskemu organu v ponovni postopek. Vrnitev zadeve v ponovno odločanje IP utemeljuje z razlogi ekonomičnosti postopka. Poseben vidik načela ekonomičnosti iz 14. člena ZUP je tudi načelo učinkovitosti, ki od organov zahteva, da se preskrbi vse, kar je potrebno za pravilno ugotovitev dejanskega stanja in za zavarovanje pravic strank ter javnih koristi. To pa bo najlažje dosegel prav prvostopenjski organ, ker se zahteva prosilke nanaša na dokumente iz upravnega postopka, ki ga vodi organ in sam tudi najbolje ve, kdo so osebe, na katerih pravice in pravne koristi bi lahko vplivala njegova odločitev, da jih v postopek pozove kot stranske udeležence. Prvostopenjski organ je zato tisti, ki bo najlažje opravil vsa procesna dejanja in v nadaljevanju odločanja ugotovil, ali razpolaga z vlogo za pridobitev gradbenega dovoljenja, glede katere se pritožuje prosilka, v postopek pozval vse stranske udeležence, na katerih pravice in pravne koristi bi lahko vplivala odločba in nato ugotovil, v katerem delu predstavljajo zahtevani dokumenti prosto dostopne informacije javnega značaja, v katerem delu gre za izjeme od prosto dostopne informacije javnega značaja in se opredelil tudi do dodatnih vprašanj, do katerih se pri prvotnem odločanju ni opredelil.

 

V ponovnem postopku je zato organ dolžan v postopek pritegniti stranske udeležence in ji omogočiti zaščito njihovih pravic in ji dati možnost, da se opredelijo glede podatkov, ki jih je zahtevala prosilka.

 

Organ se mora v ponovnem postopku opredeliti tudi do tega, ali predstavlja vloga za pridobitev gradbenega dovoljenja poslovno skrivnost stranskega udeleženca (kot navaja v svojem dopisu) ali ne. Glede na to, da iz samih dokumentov izhaja, da o vlogi za pridobitev gradbenega dovoljenja še ni bilo odločeno, se mora organ v ponovnem postopku opredeliti tudi do tega, ali gre za podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi upravnega postopka, in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi (7. tč. prvega odstavka 6. člena ZDIJZ), glede na naravo zahtevanih dokumentov pa mora organ ugotoviti tudi morebiten obstoj izjeme iz 3. tč. prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (varstvo osebnih podatkov). V primeru, da bo organ ugotovil obstoj katere od izjem od prostega dostopa do informacij javnega značaja, se mora organ v ponovnem postopku opredeliti tudi do tega, ali je dostop do vloge možno zagotoviti z uporabo instituta delnega dostopa (skladno s 7. členom ZDIJZ).

 

Organ mora odločbo v ponovnem postopku vročiti tudi stranskim udeležencem, prav tako pa jim mora, v skladu z 241. členom ZUP, v opredelitev posredovati tudi morebitno novo pritožbo prosilke.

 

Po preučitvi celotne zadeve IP zaključuje, da je pritožba prosilke utemeljena in da je organ na prvi stopnji nepopolno ugotovil dejstva ter bistveno kršil pravila postopka, zato se odločbe ne da preizkusiti (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP). IP je zato pritožbi prosilke ugodil in na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP, izpodbijano odločbo delno odpravil (v delu, v katerem je prosilka odločbo izpodbijala) ter zadevo v tem delu vrnil organu prve stopnje v ponovno odločanje, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. Organ mora o zahtevi prosilke odločiti najpozneje v roku 30 (tridesetih) dni od prejema te odločbe.

 

IP na tem mestu še ugotavlja, da je prosilka v pritožbi navedla, da želi še dodatne dokumente, ki so nastali po izdaji izpodbijane odločbe. IP pojasnjuje, da se prosilka v pritožbi ne more pritožiti glede dokumentov, ki jih ni zahtevala v svoji prvotni zahtevi, prav tako pa prosilka v pritožbi ne more razširiti svoje zahteve na dokumente, ki niso bili predmet odločanja prvostopenjskega organa. Organ je dolžan zahtevo prosilke iz tretje točke pritožbe z dne 27. 11. 2018 zato obravnavati kot novo zahtevo za dostop do informacij javnega značaja in o njej odločiti v skladu z določbami ZDIJZ.

 

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 – UPB5) oproščena plačila upravne takse.

 

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo  ni dovoljena pritožba, niti upravni spor.

 

 

 

Postopek vodila:

mag. Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.,

svetovalka Informacijskega pooblaščenca

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

Informacijska pooblaščenka