Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

FOIA Decisions

+ -
Date: 08.01.2018
Title: prosilec - Termoelektrarna Šoštanj
Number: 0902-7/2017
Category: Kršitev postopka, Poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom
Status: Returned to readjudication (on a case)


POVZETEK:

 

Informacijski pooblaščenec je v pritožbenem postopku odpravil odločitev zavezanca zaradi bistvenih kršitev pravil postopka. Ugotovil je namreč, da je zavezanec, skupaj z drugim zavezancem, sprejel enotno odločitev, s katero je zahtevo prosilca zavrgel. Izpodbijano odločitev sta tako izdala skupaj dva zavezanca, čeprav niti ZDIJZ niti ZUP tovrstnega, združenega postopka, ne predvidevata. Iz določbe drugega odstavka 26. a člena ZDIJZ izhaja, da je vsak zavezanec dolžan sam obvestiti prosilca o razlogih, zaradi katerih mu zahtevanih informacij ne bo posredoval in torej samostojno odločiti o zahtevi prosilca, prosilec pa ima zoper vsako tako odločitev pravico so samostojnega pravnega sredstva.
 

 

ODLOČBA:

 

Številka: 0902-7/2017/2
Datum: 8. 1. 2018

 

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami) in tretjega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …………………(v nadaljevanju prosilec) z dne 14. 12. 2017, zoper odločitev Termoelektrarne Šoštanj, d.o.o., Cesta Lole Ribarja 18, 3325 Šoštanj (v nadaljevanju zavezanec), brez opravilne številke, z dne 24. 11. 2017, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjo

 


O D L O Č B O: 

 


1.    Pritožbi prosilca z dne 14. 12. 2017 se ugodi in se odločitev Termoelektrarne Šoštanj, d.o.o., brez opravilne številke, z dne 24. 11. 2017, odpravi ter se zadeva vrne zavezancu v ponovni postopek. Ta mora o zadevi odločiti najpozneje v 30 (tridesetih) dneh od prejema te odločbe.

 

2.    V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.

 

OBRAZLOŽITEV:

 

Prosilec je pri zavezancu vložil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja z dne 25. 10. 2017, in sicer je zahteval dostop do naslednjih dokumentov:
1.    Pogodb in morebitnih aneksov k pogodbam za izvajanje del/storitev na deponiji premoga in/ali na področju sanacije ugreznin na pridobivalnem prostoru premogovnika Velenje, sklenjenih z obstoječima izvajalcema Andrejc d.o.o., Topolšica 199B, Šoštanj in RGP d.o.o. Rudarska cesta 6, 3320 Velenje, v zadnjih dveh letih šteto od datuma predmetne zahteve,
2.    Pogodb in morebitnih aneksov k pogodbam za izvajanje del/storitev na deponiji premoga in/ali na področju sanacije ugreznin na pridobivalnem prostoru premogovnika Velenje, sklenjenih z morebitnimi drugimi izvajalci, v zadnjih dveh letih šteto od datuma predmetne zahteve,
3.    Naročilnic, izdanih za izvajanje del/storitev na deponiji premoga in/ali na področju sanacije ugreznin na pridobivalnem prostoru premogovnika Velenje, izdanim obstoječima izvajalcema Andrejc d.o.o., Topolšica 199B, Šoštanj in RGP d.o.o. Rudarska cesta 6, 3320 Velenje, v zadnjih dveh letih šteto od datuma predmetne zahteve,
4.    Naročilnic, izdanih za izvajanje del/storitev na deponiji premoga in/ali na področju sanacije ugreznin na pridobivalnem prostoru premogovnika Velenje, izdanim morebitnim drugim izvajalcem v zadnjih dveh letih šteto od datuma predmetne zahteve,
5.    Morebitna dodatna ustna pojasnila, vezana na vsebino dokumentov iz zgoraj navedenih točk.
Prosilec je zahtevane dokumente želel pridobiti v obliki vpogleda pri zavezancu in z elektronskim zapisom na zgoščenki CD oziroma na USB ključu.  
 Zavezanec je dne 24. 11. 2017, skupaj z drugim zavezancem, Premogovnikom Velenje, d.o.o.o., o zahtevi prosilca odločil (smiselno gre za sklep), pri čemer je zahtevo v celoti zavrgel. V obrazložitvi odločitve navaja, da je prosilec hkrati vlagatelj zahtevka za revizijo v skladu z določili javno naročniške zakonodaje. Prosilec je zoper razveljavitev odločitve o zavrnitvi vseh ponudb pri javnem naročilu »izvajanje storitev na deponiji premoga in področju sanacije ugreznin na pridobivalnem prostoru premogovnika Velenje« dne 10. 11. 2017 vložil zahtevek za revizijo. Prosilec v postopku revizije izpodbija naročnikovo odločitev o zavrnitvi vseh ponudb. Zakon o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 91/2015, dalje ZJN-3) v četrtem odstavku 35. člena določa, da vsi dokumenti (razen tistih, ki vsebujejo poslovne skrivnosti ter osebne ali tajne podatke) postanejo informacija javnega značaja šele po pravnomočnosti odločitve, kar pa je, ko zoper njo ni mogoče več zahtevati pravnega varstva (deveti odstavek 90. člena ZJN-3), pred tem datumom pa se določbe ZDIJZ ne uporabljajo. Zavezanec nadalje ugotavlja, da je v teku revizijski postopek, kar je med strankama nesporno, zato se zavezanec ni spuščal v meritorno presojo o utemeljenosti postavljene zahteve prosilca, saj upoštevaje določila ZJN-3, ZDIJZ in ZUP take vloge sploh ni mogoče obravnavati, zato se prosilčeva zahteva že iz navedenega razloga v celoti zavrže. Ob tem se zavezanec sklicuje tudi na prakso IP, in sicer na odločbo št. 090-188/2016 z dne 10. 10. 2016.

 

Zoper odločitev zavezanca z dne 24. 11. 2017 je prosilec pri IP dne 14. 12. 2017 vložil pritožbo (dalje izpodbijani sklep). Odločitev izpodbija iz razloga napačne uporabe materialnega prava, napačno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja ter bistvenih kršitev pravil postopka. Navaja, da njegova zahteva za dostop do informacij javnega značaja z dne 25. 10. 2017 ni v ničemer povezana s postopkom javnega naročila št. POV-BT-0716/2016 za izvajanje storitev na deponiji premoga in področju sanacije ugreznin na pridobivalnem prostoru premogovnika Velenje, objavljenim na portalu javnih naročil dne 30. 3. 2017, pod št. JN002526/2017-E01, zavezancev Termoelektrarne Šoštanj, d.o.o. in Premogovnika Velenje, d.o.o., kot naročnikov in tudi v ničemer ne posega v predmet obravnave revizijskega postopka glede tega javnega naročila, temveč se zelo jasno nanaša na dokumente, ki so za izvajanje teh del/storitev sklenjeni z obstoječim izvajalcem Andrejc d.o.o. in RGP, d.o.o., in sicer v zadnjih dveh letih, šteto od datuma prejetja predmetne zahteve, in torej nimajo nikakršne zveze z obstoječim (v tej fazi še nepravnomočno končanim) postopkom javnega naročila. Iz zahteve prosilca torej ne izhaja nikakršna zahteva za pridobitev informacij javnega značaja, ki bi bile vezane na javno naročilo. Prosilec namreč zahteva dokumentacijo, vezano na izkaz pravnega temelja za dosedanjo izvedbo storitev/del na deponiji premoga in področju ugreznin na pridobivalnem prostoru premogovnika Velenje s strani dosedanjih pogodbenih partnerjev. Da takšne pogodbe obstajajo, je zavezanec zelo jasno potrdil v okviru obrazložitve točke 4. 3 odločitve o zahtevku za revizijo z dne 30. 11. 2017 (dalje odločitev o reviziji), v okviru katere pojasnjuje, da med njim in družbama Andrejc, d.o.o. in VAS, d.o.o. obstaja veljavna pogodba, ki je bila sklenjena še v obdobju, ko zavezanec še ni bil naročnik za javno naročanje, ta pogodba pa bo veljala predvidoma vse do pravnomočnosti zaključenega novega postopka javnega naročanja. Glede na navedeno po mnenju prosilca ne more biti nobenega dvoma, da gre v primeru obstoječe pogodbe z izvajalcem Andrejc, d.o.o. za informacijo javnega značaja iz 1. alineje 1. odstavka 4.a člena ZDIJZ.

 

Pritožba je utemeljena. 

 

IP primarno ugotavlja, da v tem postopku ni sporno, da je organ zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja kot poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom po 1. a členu ZDIJZ. Zavezanec je zahtevo prosilca zavrgel z obrazložitvijo, da gre za dokumentacijo iz postopka javnega naročanja, glede katerega se uporablja četrti odstavek 35. člena ZJN-3, ki pravi, da so vsi dokumenti v zvezi z oddajo javnega naročila po pravnomočnosti odločitve o oddaji javnega naročila javni, če ne vsebujejo poslovnih skrivnosti, tajnih in osebnih podatkov. Pred tem datumom se določbe zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, ne uporabljajo. Prosilec tej odločitvi nasprotuje in vztraja, da dokumenti, ki jih je zahteval v zahtevi z dne 25. 10. 2017, niso v zvezi s predmetnim javnim naročilom (ki še ni pravnomočno zaključeno), zato določba citiranega četrtega odstavka 35. člena ZJN-3 v obravnavanem primeru ne pride v poštev. V nadaljevanju je IP tako presojal pritožbene navedbe prosilca, na bistvene kršitve pravil postopka in pravilno uporabo materialnega prava pa je pazil po uradni dolžnosti (tako določa 247. člen ZUP).


Kot izhaja iz izpodbijane odločitve z dne 24. 11. 2017, sta predmetni sklep skupaj izdala dva zavezanca, poleg Termoelektrarne Šoštanj, d.o.o., še Premogovnik Velenje, d.o.o., čeprav niti ZDIJZ niti ZUP tovrstnega, združenega postopka, ne predvidevata. Določba 26. a člena ZDIJZ, ki ureja postopanje poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, kamor spada tudi zavezanec v konkretnem primeru, v prvem odstavku pravi, da zavezanec (med drugim) z zahtevo za dostop do informacije javnega značaja smiselno postopa po 12., 13., 14., 16., 17., 18., 19., 23. 24., 25. in 26. členu in po določbah zakona, ki ureja splošni upravni postopek, če s tem zakonom ni določeno drugače. Kot določa 16. člen ZDIJZ, prosilec zahtevo za dostop do informacije javnega značaja vloži pri organu, za katerega meni, da z informacijo razpolaga (lahko pa vloži isto zahtevo tudi pri več zavezancih hkrati – vendar ločeno), pri čemer iz določbe ne izhaja, da lahko prosilec »združeno« zahtevo skupaj vloži pri več kot enem zavezancu oz. da lahko več zavezancev skupaj vodi en postopek in izda eno, skupno odločitev glede dostopa do informacij javnega značaja. Tudi iz določbe drugega odstavka 26. a člena ZDIJZ izhaja, da je vsak zavezanec dolžan sam obvestiti prosilca o razlogih, zaradi katerih mu zahtevanih informacij ne bo posredoval in torej samostojno odločiti o zahtevi prosilca, prosilec pa ima zoper vsako tako odločitev pravico so samostojnega pravnega sredstva. Ker se v postopku dostopa do informacij javnega značaja pri zavezancih, ki so poslovni subjekti pod prevladujočim vplivom, smiselno uporabljajo tudi določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek, torej ZUP, je treba opozoriti, da tovrstnega »združevanja« postopkov niti ZUP ne predvideva. V obravnavanem primeru namreč ne pride v poštev določba 208. člena ZUP, ki pravi, da če je z zakonom ali z drugim predpisom, ki temelji na zakonu, določeno, da odloča o kakšni zadevi dvoje ali več organov, mora vsak od njih odločiti o tej zadevi, ti organi pa se morajo sporazumeti, kateri izmed njih bo izdal odločbo. ZDIJZ, kot področni predpis, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, takšnega postopka, v katerem bi odločalo več zavezancev skupaj, namreč ne predvideva.

 

Glede na ugotovljene kršitve v postopku, ki so po oceni IP bistvene, je bilo izpodbijano odločitev zavezanca treba odpraviti, na podlagi 4. tč. prvega odstavka 237. člena ZUP v povezavi s prvim odstavkom 251. člena ZUP. Ker je IP ugotovil, da so pomanjkljivosti postopka takšne narave, da jih bo najlažje odpravil organ prve stopnje, je izpodbijano odločitev odpravil in vrnil zadevo zavezancu v ponoven postopek. Ob tem je zavezanec v ponovljenem postopku dolžan upoštevati naslednje napotke:
1.    Zavezanec mora o zahtevi prosilca z dne 25. 10. 2017 izdati samostojno odločitev, kot to določa 26. a člen ZDIJZ in jo v roku, kot izhaja iz izreka te odločbe, posredovati prosilcu.
2.    Kljub temu, da je IP izpodbijano odločitev zavezanca primarno odpravil iz razloga bistvenih kršitev pravil postopka, IP ugotavlja, da je zavezanec tudi napačno uporabil določbo četrtega odstavka 35. člena ZJN-3, ki pravi, da so vsi dokumenti v zvezi z oddajo javnega naročila po pravnomočnosti odločitve o oddaji javnega naročila javni, če ne vsebujejo poslovnih skrivnosti, tajnih in osebnih podatkov. Pred tem datumom se določbe zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, ne uporabljajo. Navedena določba v konkretnem primeru ne pride v poštev, ker se zahteva prosilca po vsebini očitno ne nanaša na dokumente iz postopka javnega naročanja, ki je še v teku in torej še ni pravnomočno zaključen. Namen citirane določbe in izključitev uporabe določb ZDIJZ do pravnomočnosti oddaje javnega naročila je namreč v varstvu postopka in dokumentov, ki v njem nastanejo, dokler postopek oddaje konkretnega javnega naročila še teče. Ko je postopek pravnomočno zaključen, pa navedena izjema ne pride več v poštev. Kot pravilno navaja tudi prosilec v pritožbi z dne 14. 12. 2017, se njegova zahteva očitno nanaša na že sklenjene pogodbe in naročilnice, glede katerih postopek oddaje javnega naročila nedvomno ne teče (več). Ob tem ni utemeljeno sklicevanje zavezanca na odločbo IP št. 090-188/2016 z dne 10. 10. 2016, ker se ta nanaša na bistveno drugačno dejansko stanje. V predmetni zadevi je prosilec od organa namreč neposredno zahteval ponudbeno in drugo dokumentacijo, ki je nastala v postopku javnega naročanja, ne pa sklenjenih pogodb, ki bi bile že v fazi izvajanja. 
3.    Zavezanec je v konkretnem primeru torej napačno uporabil materialno pravo, posledično pa vsebinsko sploh ni presojal zahteve prosilca in se do nje ni opredelil niti z vidika obstoja zahtevanih dokumentov (ali in s katerimi dokumenti od zahtevanih sploh razpolaga), niti z vidika obstoja morebitnih zakonskih izjem (npr. glede vprašanja poslovne skrivnosti). V ponovljenem postopku se mora torej zavezanec (glede vsakega posameznega zahtevanega dokumenta, ki ga je prosilec navedel v zahtevi z dne 25. 10. 2017) najprej opredeliti do vprašanja, ali z njimi sploh razpolaga v materializirani obliki. Nadalje mora presoditi, ali zahtevani dokumenti spadajo v njegovo delovno področje v smislu informacij, ki jih kot informacije javnega značaja določa 4. a člen ZDIJZ (poslovni subjekti pod prevladujočim vplivom namreč po ZDIJZ niso zavezani v celotni sferi njihovega delovanja, ampak le glede informacij, ki jih taksativno našteva 4.a člen ZDIJZ). Če bo zavezanec ugotovil, da z zahtevanimi informacijami razpolaga in da gre za informacije iz 4. a člena ZDIJZ, je dolžan presoditi tudi morebiten obstoj zakonskih izjem, zaradi katerih se dostop lahko zavrne. Ob tem je dolžan presoditi tudi, ali gre za t.i absolutno javne podatke po prvem odstavku 6. a člena ZDIJZ, ki so vedno javno dostopni (glej npr. odločbo IP št. 0902-21/2016 z dne 24. 1. 2017, odločbo št. 0902-20/2014 z dne 5. 2. 2014 in 0902-1/2016 z dne 11. 4. 2016).
Izhajajoč iz vsega navedenega je IP, na podlagi 3. odstavka 251. člena ZUP, pritožbi prosilca ugodil in izpodbijano odločitev zavezanca odpravil ter zadevo vrnil zavezancu v ponovni postopek. Ta mora o zadevi odločiti najpozneje v 30 (tridesetih) dneh od prejema te odločbe, kot izhaja iz 1. tč. izreka te odločbe.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali, zato je IP odločil, kot izhaja iz 2. tč. izreka te odločbe. 


Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010- uradno prečiščeno besedilo; ZUT) oproščena plačila upravne takse.

 

Pouk o pravnem sredstvu:.
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, niti upravni spor. 

 

Postopek vodila:
mag. Kristina Kotnik Šumah
namestnica informacijske pooblaščenke

 

Informacijski Pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
informacijska pooblaščenka