Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

FOIA Decisions

+ -
Date: 04.09.2007
Title: Prosilec - Telekom Slovenije d.d.
Number: 0900-133/2007/3
Category: Ali je organ zavezanec?
Status: Refused


Datum: 05.09.07
Številka: 0900-133/2007/3

Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo in 117/06 – ZDavP2, v nadaljevanju ZDIJZ) in 3. odstavka 255. čl. Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06- uradno prečiščeno besedilo, 105/06-ZUS-1, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ……….. (v nadaljevanju prosilec), zoper molk Telekoma Slovenije d.d., Cigaletova 15, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju Telekom Slovenije d.d.), v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo

ODLOČBO:

Pritožba zaradi molka in zahteva prosilca se kot neutemeljeni zavrneta.

OBRAZLOŽITEV:

Prosilec je na Telekom Slovenije d.d. podal zahtevo z dne 22.05.2007, v kateri je navedel, da piše diplomsko nalogo v zvezi s pravnim varstvom osebnostnih pravic uporabnikov fiksne telefonije, pri ………., zato ga zanima, kakšne pravne in dejanske ukrepe ima Telekom d.d. za preprečevanje oz. varstvo uporabnikov v zvezi z nezaželenim klicanjem in varstvom prenosa govora. V zvezi s tem ga je zanimalo:

A. Kakšna je pravna podlaga in na kakšen način Telekom Slovenije d.d. ukrepa v primeru nadlegovanja oz. nezaželenega klicanja po telefonu in v primeru nelegalnega vdora Telekomovega naročnika v njegovo telekomunikacijsko omrežje in v kolikih primerih so ti ukrepi učinkoviti?
Kakšna so pravna sredstva, da se »obtoženi« brani pred neupravičeno prijavo? Kakšne pravne ukrepe predlagajo tistemu, ki je še vedno moten z nezaželenimi klici?
B. Za vsa spodnja vprašanja ga zanimajo statistični podatki, od katerega leta dalje se jih je zbiralo ter koliko za posamezno leto, ter na kakšni pravni podlagi je v preteklosti in sedanjosti  Telekom Slovenije d.d.:
1) zaznal poskuse nelegalnega vdora (ali zlorab) v fiksno telefonijo ter na kakšen način, bodisi z neposrednim priklopom ali posebnim tehničnimi pomagali?
2) kolikokrat se je uspešno identificiralo povzročitelja vdora, za čas od kar Telekom d.d. spremlja varnostni položaj v omrežju? Kolikokrat je o tem obvestil uporabnike?
3) kolikokrat so uporabniki sami sporočili o zaznavah prisluhov s strani tretjih oseb in v kolikih primerih je bil njihov sum upravičen?
4) koliko časa in na kateri pravni podlagi se shranjujejo prometni podatki, ki se nanašajo na naročnika in uporabnika?
5) koliko je bilo zahtev s strani fizičnih oseb kot naročnikov za sledenje zlonamernih ali škodljivih klicev in na kateri pravni podlagi se fizičnim osebam teh podatkov ne posreduje oziroma preko katerega organa jih lahko pridobijo pri uveljavljanju varstva osebnostnih pravic v skladu z Zakonom o obligacijskih razmerjih, ter Zakona o varstvu potrošnikov v zvezi z vsiljivim reklamiranjem ali anketiranjem preko telefona?
6) se ti podatki pošiljajo tudi Tržnemu inšpektoratu ali pooblaščencu za varstvo osebnih podatkov, da lahko ukrepa v primeru vsiljive ponudbe na daljavo preko telefona - 45a. člen Zakona o varstvu potrošnika, na njegovo zahtevo?

Telekom Slovenije d.d. je na zahtevo prosilca odgovoril z dopisom z dne 18.07.2007, št.: 44/05-52/926-07, v katerem je navedel, da zahtevanih podatkov ne morejo posredovati, saj gre za  poslovne podatke.

Dne 26.07.2007 je Pooblaščenec od prosilca prejel pritožbo zoper zgoraj navedeni dopis  Telekoma Slovenije d.d. z dne 18.07.2007, št.: 44/05-52/926-07.
V pritožbi je prosilec navedel, da je seznanitev z zahtevanimi podatki v interesu strokovne javnosti in širše javnosti.  Nadaljuje, da je v zvezi s pisanjem diplomske naloge zaprosil Telekom Slovenije d.d. naj posreduje določene informacije, ki jih potrebuje pri pisanju diplomske naloge (priloga zaprosila), vendar družba Telekom Slovenije d.d. vse do nedavnega ni posredovala nobenega odgovora. Na ustno intervencijo so poslali pisni odgovor, z dne 18.07.2007, št. 44/05-52/926-07, da podatkov ne morejo posredovati, ker gre za poslovne podatke.
Zahtevani podatki so z vidika seznanitve v interesu strokovne javnosti in javnosti na sploh, saj prosilec meni, da ima kot uporabnik njihovih storitev (naročnik njihovih storitev) in pisec strokovnega dela pravico do seznanitve z zahtevanimi podatki, ki se v glavnem nanašajo na varnost govorne telefonije. Poslovni interes ne more pretehtati interesa posameznika glede njegove splošne varnosti, v smislu pričakovane zaupnosti, ki jo mora operater zagotoviti v skladu z Zakonom o elektronskih komunikacijah (Ur. l. RS, št. 13/2007-uradno prečiščeno besedilo, ZEKom). Prosilec zahteva, da Pooblaščenec pretehta, v skladu s svojimi pooblastili, in naloži Telekomu Slovenije d.d., da v roku 15 dni od vročitve njegove odločitve posreduje zaprošene podatke.

Pritožba ni utemeljena.

Pooblaščenec ugotavlja, da Telekom Slovenije d.d. ni zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja v smislu prvega odstavka 1. člena ZDIJZ. Zaradi tega se tudi ni spuščal v ugotavljanje dejanskega stanja (t.j. ugotavljanje (ne)obstoja zahtevanih dokumentov) in presojo drugih procesnih ali materialnopravnih vprašanj, ki so sicer pomembna za odločitev o dostopu do informacij javnega značaja. Pri odločanju o tej pritožbi je namreč primarnega pomena vprašanje, ali je Telekom Slovenije d.d. sploh zavezanec po ZDIJZ.

Subjekti, ki so po prvem odstavku 1. člena ZDIJZ zavezani za posredovanje informacij javnega značaja, so državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. Skladno z namenom pravne ureditve dostopa do informacij javnega značaja (zagotovitev javnosti in odprtosti delovanja javnih organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja) je ZDIJZ omejen na subjekte, ki so del javnega sektorja v širšem smislu. Zajema torej vse subjekte, ki kakorkoli izvršujejo javnopravne naloge, bodisi, da gre za javni sektor v ožjem pomenu (državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi) ali pa gre za nosilce javnih pooblastil, izvajalce javnih služb in druge osebe javnega prava. ZDIJZ za vse skupine zavezancev uporablja generičen pojem »organ«.

Pooblaščenec ugotavlja, da Telekom Slovenije d.d. ni zavezanec (oziroma ni organ) po prvem odstavku 1. člena ZDIJZ. Telekom Slovenije d.d. torej v konkretnem primeru ni pasivno legitimiran za posredovanje informacij javnega značaja.

Telekom Slovenije d.d. namreč v ničemer ne izvaja oblastne funkcije, javne službe ali javnega pooblastila, temveč zgolj kot eden izmed operaterjev izvaja javne telekomunikacijske storitve v skladu s predpisi.

Zakon o telekomunikacijah (Ur. l. RS, št. 30/01 in 110/02-ZGO-1, v nadaljevanju ZTel-1), ki je sicer z uveljavitvijo ZEKom, prenehal veljati dne 30.04.2004, je v 1. odst. 151. čl., ki ureja prilagoditev opravljanja gospodarske javne službe, namreč določil, da pravne ali fizične osebe, ki na dan uveljavitve tega zakona opravljajo javne telekomunikacijske storitve kot gospodarske javne službe skladno s 4. členom zakona o telekomunikacijah (Uradni list RS, št. 35/97, 45/97 – odl. US, 13/98 – odl. US, 59/99 – odl. US in 36/00 – odl. US), nadaljujejo svoje delo kot operaterji javnih telekomunikacijskih storitev (podčrtal Pooblaščenec) v skladu z določbami tega zakona. V 152. čl. ZTel-1 pa je bilo določeno, da Javno podjetje Telekom Slovenije d.d. izgubi status javnega podjetja in najkasneje v enem letu po uveljavitvi tega zakona temu prilagodi svoje akte in register skladno z zakonom. Dve leti po uveljavitvi tega zakona ima Telekom Slovenije d.d. vse obveznosti, ki jih imajo operaterji s pomembno tržno močjo v skladu z določbami tega zakona, ki se nanašajo na skupno uporabo objektov (65. člen tega zakona), odprt dostop do omrežij (68. člen tega zakona), nudenje vmesnikov (69. člen tega zakona), zakupljenih vodov (70. člen tega zakona), fiksnih javnih telefonskih storitev (71. člen tega zakona) ter medomrežnega povezovanja (73. člen tega zakona). Telekom Slovenije, d.d. je dolžan zagotavljati univerzalne storitve skladno z določbami tega zakona brez nadomestila do prenosa zagotavljanja univerzalnih storitev na drugega operaterja skladno z določbami 80. člena tega zakona, vendar najmanj dve (2) leti po uveljavitvi tega zakona. Telekom Slovenije lahko opusti storitve teleksa v sporazumu z vsemi naročniki teh storitev.

V skladu s 1. odst. 152. čl. ZTel-1 je Telekom Slovenije d.d. na 4. seji skupščine sprejel Statut družbe dne 10.08.2001 z veljavnostjo od  31.08.2001, ki je v 1. čl. določil, da Telekom Slovenije d.d. nastane s preoblikovanjem javnega podjetja Telekom Slovenije, d.d., katerega ustanovitelj je Republika Slovenija, na podlagi ZTel-1. Telekom Slovenije, d.d. je delniška družba. Telekom Slovenije, d.d. je pravni naslednik javnega podjetja Telekom Slovenije, d.d. vpisanega v sodni register pri Okrožnem sodišču v Ljubljani pod vložno številko 1/24624/00.

Statut Telekoma Slovenije d.d. je bil od sprejetja večkrat spremenjen in dopolnjen, tako je na dan 29.08.2007 na spletni strani Telekoma Slovenije d.d.
www.telekom.si/uploads/pdf/Statut_druzbe_Telekom_Slovenije_25_7_2007.pdf
objavljen čistopis statuta z veljavnostjo od 25.07.2007. V 2. čl. Statuta so določeni cilji Telekoma Slovenije d.d., ki so, da:
-    maksimira vrednost družbe,
-    izvaja javne telekomunikacijske storitve v skladu s predpisi,
-    nudi in opravlja telekomunikacijske in druge storitve, ki jih zahteva trg, in zadovoljuje potrebe svojih uporabnikov,
-    stalno izboljšuje zanesljivost in kakovost z uvajanjem celovitega sistema za zagotavljanje kakovosti,
-    uvaja nove donosne in tehnološke učinkovite telekomunikacijske storitve ter širi dostopnost obstoječih storitev, kjer in ko je to ekonomsko upravičeno, ter pri tem daje prednost razvoju in tehnološki posodobitvi,
-    ustvarja dobro delovno okolje, v katerem imajo zaposleni možnost razviti in uveljaviti svoje sposobnosti.

V 5. čl. Statuta so navedene dejavnosti Telekoma Slovenije d.d., med katerimi pa v skladu z ZTel-1 ni več obveznega opravljanja gospodarske javne službe storitev govorne telefonije in teleksa (javne telekomunikacijske storitve), kot je bilo to določeno v Statutu javnega podjetja Telekoma Slovenije d.d. (Ur. l. RS, št. 11/1998 z vsemi spremembami in dopolnitvami), ki je prenehal veljati.
 
Na podlagi zgornjih navedb Pooblaščenec zaključuje, da Telekom Slovenije d.d. ni zavezanec javnega sektorja v širšem smislu, ker ni niti nosilec javnega pooblastila niti ni več izvajalec javne službe, zato tudi ni zavezan posredovati informacij na podlagi ZDIJZ.

Ker se molk v skladu s četrtim odstavkom 222. člena ZUP šteje kot odločba, s katero je zahteva zavrnjena, iz obrazložitve odločbe Pooblaščenca pa so razvidni razlogi za zavrnitev zahteve, to pomeni, da pritožba zaradi molka ni utemeljena. Pooblaščenec je na podlagi tretjega odstavka 255. člena ZUP odločil o zahtevi prosilca in podal  tudi razloge za zavrnitev zahteve.

Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa lahko prosilec sproži upravni spor. Tožbo se vloži v 30 dneh po prejemu te odločbe na Upravno sodišče Republike Slovenije v Ljubljani, Fajfarjeva 33, pisno neposredno pri navedenem sodišču ali priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži najmanj v treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Informacijski pooblaščenec
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka