Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG
dekorativna slika

FOIA Decisions

+ -
Date: 16.12.2020
Title: prosilec - Telekom Slovenije d.d.
Number: 09021-11/2020
Category: Ali gre za inf. javnega značaja?, Poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom
Status: Refused


POVZETEK:

V obravnavani zadevi je zavezanec zavrnil dostop do dokumentov v zvezi s prodajo družbe Planet TV d.o.o. oz. prodajo 100 % deleža v družbi. IP je v pritožbenem postopku poudaril, da je zakonodajalec  transparentnost poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava vezal na dve ključni področji, in sicer na stvarno premoženje ter na izdatke poslovnega subjekta.  ZJF jasno loči premoženje države in občin na finančno premoženje, v okvir katerega sodijo tudi delnice oz. deleži v družbi, in na stvarno premoženje, ki zajema premičnine in nepremičnine. Glede na navedeno ni nobenega dvoma, da med stvarno premoženje, ki je zajeto pri opredelitvi pojma informacije javnega značaja v prvi alineji 4.a člena ZDIJZ, ne sodijo posli v zvezi s prodajo delnic oz. prodajo lastniškega deleža v družbi. To pomeni, da lastniški deleži v družbi ne predstavljajo stvarnega premoženja zavezanca, pogodba o prodaji le tega pa posledično ni pravni posel, ki bi pomenil razpolaganje ali upravljanje s stvarnim premoženjem, zato  v obravnavanem primeru niso izpolnjeni pogoji za informacijo javnega značaja po določbi 4.a člena ZDIJZ.  Prav tako je IP ugotovil, da niso izpolnjeni pogoji informacije javnega značaja niti po drugem odstavka 4.a člena ZDIJZ, saj tudi ta določba predpostavlja sklenjen pravni posel iz 1. alineje prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ, do katerega v konkretnem primeru ni prišlo oz. ni podan. Zaradi odsotnosti predpostavke sklenjenega pravnega posla iz prve alineje 1. odstavka 4.a člena ZDIJZ, ni pravne podlage za presojo javnega interesa po drugem odstavku 4.a člena ZDIJZ. IP je pritožbo zavrnil.

 

 

ODLOČBA:

 

Številka: 09021-11/2020/4

Datum: 16. 12. 2020

 

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odst. 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ) ter 1. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi z dne 25. 11. 2020, (dalje prosilec), zoper odgovor z dne 13. 11. 2020, Telekoma Slovenije, d.d., Cigaletova 15, 1000 Ljubljana (dalje zavezanec), v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

 

O D L O Č B O:

 

  1. Pritožba prosilca zoper odgovor zavezanca Telekoma Slovenije, d.d., z dne 13. 11. 2020 se zavrne.
  1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

 

OBRAZLOŽITEV:

 

Prosilec je dne 16. 10. 2020 po elektronski pošti na zavezanca naslovil zahtevo po ZDIJZ za posredovanje naslednjih dokumentov:

- Vse ponudbe za nakup družbe Planet TV d.o.o. od začetka postopka dokapitalizacije januarja letos (in kasnejša dopolnila na prodajo 100 % deleža),

- Pogodbe o prodaji družbe Planet TV d.o.o. podjetju TV2 Media (oziroma hčerinski družbi TV2 Adria),

- Poročila ali druge dokumente družbe KPMG, v katerih je ta ocenjevala prejete ponudbe,

- Druga poročila ali podobne dokumente, na podlagi katerih sta uprava in nadzorni svet odločala o prodaji in izbiri kupca.

 

Zavezanec je z elektronskim sporočilom z dne 13. 11. 2020 odgovoril, da zahtevo zavrača. Ob tem je navedel, da zahtevane pogodbe in dokumenti niso informacije javnega značaja v skladu s 4a. členom ZDIJZ, saj se ne nanašajo »na pridobivanje, razpolaganje ali upravljanje s stvarnim premoženjem« niti niso »naročilo blaga ali storitev«. Dodatno so pogodbe in dokumenti poslovna skrivnost družbe, in prav tako ne sodijo med informacije javnega značaja.

 

Prosilec je dne 25. 11. 2020 pri IP vložil pritožbo, v kateri je povzel svojo zahtevo in odgovor zavezanca ter navedel, da ne drži odgovor zavezanca, da se zahtevane informacije ne nanašajo na pridobivanje, razpolaganje ali upravljanje s stvarnim premoženjem, saj prodaja hčerinske družbe predstavlja prav to. Po drugem odstavku 4.a člena ZDIJZ so poleg osnovnih podatkov o sklenjenih pravnih poslih javne tudi informacije, ki so nastale na podlagi pravnih poslov ali so z njimi neposredno povezane, če je za njihovo razkritje podan prevladujoč pravni interes. V primeru zahtevanih informacij gre za informacije, ki so neposredno povezane s sklenitvijo pravnega posla (prodaje družbe Planet TV d.o.o.). Nedvomno je izkazan tudi javni interes za razkritje teh informacij. Mediji imajo ključno vlogo pri omogočanju (ali zaviranju) demokratične javne razprave o družbenih temah, zato je pomembno, kakšne informacije objavljajo. Na verodostojnost informacij in uredniško politiko medija lahko preko kadrovskih odločitev vpliva tudi lastnik, zato je javni interes glede razkritja informacij, povezanih z menjavami lastništva, pri medijih, ki opravljajo vlogo javnega psa čuvaja, večji kot pri drugih gospodarskih družbah. Doslej objavljene informacije o predmetnem poslu kažejo, da ponudniki morda niso bili obravnavani enakopravno in da bi lahko na končno izbiro ponudnika vplivali tudi dejavniki, ki niso izključno poslovne narave. Zavezanec naj bi namreč izbranemu ponudniku ponudil ugodnejše pogoje prodaje kot ostalim (vir: https://necenzurirano.si/clanek/aktualno/kaj-zahtevajo-madzari-da-vzamejo-planet-tv-791909). Javnost je upravičena do razkritja uradnih informacij, ki bi tovrsten sum potrdile ali ovrgle. Prav tako ni zanemarljivo, da je izbran ponudnik - TV2 Media, oziroma njegova hčerinska družba TV2 Adria - v lasti Jozsefa Vide, poslovneža, ki je po poročanju domačih in tujih medijev del poslovnega kroga, povezanega z vladajočo stranko Fidesz in ima med drugim v lasti madžarsko provladno televizijsko hišo TV2 (vir: www.rtvslo.si/gospodarstvo/planet-tv-ima-novega-lastnika-madzarsko-medijsko-druzbo/529577 in www.intellinews.com/hungary-s-second-largest-broadcaster-confirms-sale-to-oligarch-162057/). Politične povezave novega lastnika krepijo sum, da bi na izpeljavo predmetnega posla lahko vplivali politični in ne poslovni kriteriji. Prav tako ni nepomembno dejstvo, da gre za poslovni krog, ki ima v Sloveniji v lasti že več medijev, pri katerih se pojavljajo očitki, da so orodje tujega vpliva na slovensko javno razpravo, poslovne poteze lastnikov pa politično motivirane (vir: www.ostro.si/si/zgodbe/slovenija-pralnica-madzarskega-denarja in podcrto.si/mediji-sds-3-del-madzarski-prevzem-desnega-medijskega-stebra/). Nenazadnje zavezanec ne more zatrjevati, da bi mu z razkritjem zahtevanih informacij nastala poslovna škoda. Posel je bil namreč že sklenjen in razkritje informacij ne more več vplivati na pogoje prodaje. Nasprotno pa ima javnost, čeprav je bil posel že izpeljan, pravico vedeti, ali je bila prodaja družbe Planet TV d.o.o. izpeljana zakonito, v korist delničarjev in ali so bili vsi ponudniki obravnavani enakopravno. Iz navedenega sledi, da je v tej zadevi nedvomno izkazan prevladujoč javni interes za razkritje zahtevanih informacij, zavezančeva zavrnitev zahteve za dostop do informacij javnega značaja pa neupravičena in v nasprotju z načeli javnega nadzora nad delovanjem poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava.

 

IP je z dopisom št. 09021-11/2020/2 z dne 30. 11. 2020 zavezanca seznanil s pritožbo in ga pozval k opredelitvi do pritožbenih navedb in na predložitev zahtevanih dokumentov.

 

Zavezanec je odgovoril z dopisom z dne 4. 12. 2020, št. 170-IJZ-715 in navedel, da prosilec zahteva dostop do podatkov in dokumentov, ki niso informacija javnega značaja. V delu, v katerem zahteva dostop do vseh ponudb za nakup družbe Planet TV se le ponudba izbranega ponudnika nanaša na sklenjen pravni posel. Ponudbe neizbranih ponudnikov torej niso povezane s sklenjenim pravnim poslom. Za ponudbe neizbranih ponudnikov je tako že iz tega razloga jasno, da niso informacije javnega značaja. Ponudba izbranega ponudnika, pogodba o prodaji 100 % deleža v družbi, pa se nanašata na prodajo deleža v družbi. Razpolaganje z lastninskimi deleži v družbah, ki so v lasti zavezanca pa ne sodi med posle, ki bi pomenili pridobivanje, razpolaganje ali upravljanje s stvarnim premoženjem poslovnega subjekta, prav tako pa to ni naročilo storitev. V skladu z ZDIJZ in prakso IP so stvarno premoženje nepremičnine in premičnine. Lastniški deleži v družbi tako ne predstavljajo stvarnega premoženja zavezanca, pogodba o prodaji le tega pa posledično ni pravni posel, ki bi pomenil razpolaganje ali upravljanje s stvarnim premoženjem. Kot izhaja tudi iz javnih objav zavezanca, ki jih mora le ta objavljati kot delniška družba, z delnicami katere se trguje na organiziranem trgu- Ljubljanski borzi, je bil namen prodaje družbe Planet TV prav prodaja 100 % deleža v družbi, kar izhaja že iz samega opisa posla kot tudi iz objav zavezanca na spletnih straneh Ljubljanske borze. Glede na to, da niti ponudbe niti pogodba o prodaji planet TV niso informacije javnega značaja, je po mnenju zavezanca jasno, da tudi poročila in dokumenti z ocenami ponudb ter dokumenti, na podlagi katerih sta uprava in nadzorni svet odločala o prodaji, prav tako niso informacije javnega značaja, saj se nanašajo na dokumente, ki že same po sebi niso informacije javnega značaja. Zavezanec je nadalje še navedel, da so zahtevani dokumenti poslovna skrivnost zavezanca in ponudnikov v postopku prodaje Planet TV. Glede pritožbenih navedb je zavezanec pojasnil, da ker že sam osnovni pravni posel ne predstavlja informacije javnega značaja, ni možno uporabiti 2. odstavka 4.a člena ZDIJZ in se ob tem sklicuje na obrazložitev zgoraj. Zgolj iz previdnosti pa je zavezanec še dodal, da je javni interes omejen na primere, ko gre za posle iz 1. alineje 1. odstavka 4.a člena ZDIJZ oziroma za informacije, ki so nastali na njihovi podlagi oz. je z njimi neposredno povezan. V primeru, ko ne gre za posle iz 1. alineje 1. odstavka 4.a člena ZDIJZ morebitni javni interes nima nikakršne pravne veljave. Prodaja družbe Planet TV je bila sicer deležna velike pozornosti medijev, vendar to samo po sebi še ne pomeni, da je za dostop do dokumentov podan javni interes. Zavezanec tako v celoti nasprotuje mnenju prosilca, da je podan javni interes. Zavezanec ima kot delniška družba, lastnike, ki lahko svoja upravičenja, vključno z upravičenjem do nadzora poslovanja zavezanca, izvajajo skozi ustrezne postopke in organe, v skladu s predpisi, ki urejajo poslovanje gospodarskih družb. Dodatno zavezanec, glede na to, da je delniška družba, s katere vrednostnimi papirji se trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev – Ljubljanski borzi, javno objavlja pomembne informacije o svojem poslovanju. Prav tako so podatki o lastništvu medijev v Sloveniji javno dostopni, v registru medijev, prodaje, nakupi deležev v medijih pa so tudi predmet odobritve s strani pristojnega ministrstva v skladu z Zakonom o medijih, ki pri tem varuje tudi javni interes. Zavezanec tako meni, da morebitni javni interes v predmetni zadevi ni pravno upoštevan, saj za to v ZDIJZ ni podlage.

 

Pritožba ni utemeljena.

 

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. V skladu s četrtim odstavkom 26.a člena ZDIJZ se pisni odgovor poslovnega subjekta pod prevladujočim vplivom šteje kot zavrnilna odločba. Ob tem IP ugotavlja, da prosilec izpodbija pisni odgovor zavezanca v celoti.

 

IP nadalje ugotavlja, da je družba TELEKOM SLOVENIJE, d.d., zavezanec po prvem odstavku 1.a člena ZDIJZ, torej kot poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava (v nadaljevanju: poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom). IP se je do tega že obširneje opredeljeval v svojih predhodnih odločbah[1]. Da je družba TELEKOM SLOVENIJE, d.d., zavezanec po ZDIJZ po prvem odstavku 1.a člena pa izhaja tudi iz sodne prakse[2].

 

Ker so pri poslovnih subjektih pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava informacije javnega značaja le tiste informacije, ki jih ZDIJZ navaja v 4.a členu, je IP v nadaljevanju presojal, ali zahtevane informacije sodijo med navedene informacije, in sicer ali gre za informacije iz sklenjenega pravnega posla, ki se nanaša na pridobivanje, razpolaganje ali upravljanje s stvarnim premoženjem poslovnega subjekta ali izdatke poslovnega subjekta za naročilo blaga, gradenj, agentskih, svetovalnih ali drugih storitev ter sponzorskih, donatorskih in avtorskih pogodb in drugih pravnih poslov, s katerimi se dosega enak učinek. Poslovni subjekti pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava namreč niso zavezanci v celotnem obsegu svojega delovanja, temveč zgolj v ožjem delu, in sicer glede dokumentov, ki jih taksativno našteva 4.a člen ZDIJZ.

 

Zakonodajalec je torej transparentnost poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava vezal na dve ključni področji, in sicer na stvarno premoženje ter na izdatke poslovnega subjekta. ZDIJZ nima posebne definicije stvarnega premoženja, kar pomeni, da je treba glede definicije izhajati iz opredelitve, kot jo določa Zakon o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (v nadaljevanju ZSPDSLS). Takšno je tudi stališče zakonodajalca v Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ-C).[3] V 3. členu ZSPDSLS so razloženi posamezni izrazi, tako je za stvarno premoženje navedeno, da so to nepremičnine in premičnine. Za obravnavani primer je nadalje relevantna opredelitev premoženja države in občin v Zakonu o javnih financah (v nadaljevanju ZJF), ki v 67. členu določa, da je državno in občinsko premoženje po tem zakonu finančno in stvarno premoženje v lasti države in občin. Finančno premoženje po tem zakonu so denarna sredstva, terjatve, dolžniški vrednostni papirji ter delnice in deleži na kapitalu pravnih oseb in druge naložbe v pravne osebe (v nadaljnjem besedilu: kapitalske naložbe). Stvarno premoženje so premičnine in nepremičnine. ZJF torej jasno loči premoženje države in občin na finančno premoženje, v okvir katerega sodijo tudi delnice oz. deleži v družbi, in na stvarno premoženje. Glede na navedeno ni nobenega dvoma, da med stvarno premoženje, ki je zajeto pri opredelitvi pojma informacije javnega značaja v prvi alineji 4.a člena ZDIJZ, ne sodijo posli v zvezi s prodajo delnic oz. prodajo lastniškega deleža v družbi.

 

Ker so v obravnavanem primeru predmet zahteve dokumenti v zvezi s prodajo družbe Planet TV d.o.o. oz. prodajo 100 % deleža v družbi, to pomeni, da ne sodijo med posle, ki bi pomenili pridobivanje, razpolaganje ali upravljanje s stvarnim premoženjem poslovnega subjekta. Prav tako prodaja deleža družbe ne sodi med izdatke poslovnega subjekta. Zato se IP strinja s pojasnilom zavezanca, da v obravnavanem primeru niso izpolnjeni pogoji za informacijo javnega značaja po določbi 4.a člena ZDIJZ.

- Ponudbe za nakup družbe Planet TV d.o.o. že po naravi stvari ne predstavljajo pravnega posla, zato že iz tega razloga ne izpolnjujejo pogojev iz 1. alineje prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ.

- Pogodba o prodaji družbe Planet TV d.o.o, pa sicer sodi med pravne posle, vendar ne takšne, za katere bi zakonodajalec predvidel transparentnost, saj je, kot rečeno, določba 4.a člena ZDIJZ, ki definira informacije javnega značaja, »omejena« na »stvarno premoženje«, kamor prodaja deleža družbe ne sodi. Lastniški deleži v družbi ne predstavljajo stvarnega premoženja zavezanca, pogodba o prodaji le tega pa posledično ni pravni posel, ki bi pomenil razpolaganje ali upravljanje s stvarnim premoženjem.

- Ker Pogodba o prodaji družbe Planet TV d.o.o. ne sodi med pravne posle, ki bi ustrezala definiciji informacije javnega značaja iz 1. alineje prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ, to posledično pomeni, da tudi vsi dokumenti, ki so s tem poslom povezani in jih zahteva prosilec (Poročila ali druge dokumente družbe KPMG, v katerih je ta ocenjevala prejete ponudbe. Druga poročila ali podobne dokumente, na podlagi katerih sta uprava in nadzorni svet odločala o prodaji in izbiri kupca), ne izpolnjujejo pogojev informacije javnega značaja niti po drugem odstavka 4.a člena ZDIJZ, saj tudi ta določba predpostavlja sklenjen pravni posel iz 1. alineje prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ, do katerega v konkretnem primeru ni prišlo oz. ni podan. Zaradi odsotnosti predpostavke sklenjenega pravnega posla iz prve alineje 1. odstavka 4.a člena ZDIJZ, ni pravne podlage za presojo javnega interesa po drugem odstavku 4.a člena ZDIJZ. Javni interes, ki ga predvideva navedena določba, je namreč bistveno ožji, saj je omejen na primere, ko gre za posle iz 1. alineje 1. odstavka 4.a člena ZDIJZ oziroma za informacije, ki so nastali na njihovi podlagi oz. je z njimi neposredno povezan. V primeru, ko ne gre za posle iz 1. alineje 1. odstavka 4.a člena ZDIJZ, morebitni javni interes nima nikakršne pravne veljave oziroma le tega ni mogoče ugotavljati. Povedano drugače, tudi če gre morebiti za informacije, ki so deležne medijske pozornosti, to samo po sebi ne more biti razlog ali pravna podlaga za razkritje informacij. Ugotavljanje obstoja javnega interesa, ki ga predvideva omenjena določba, namreč ni samostojno in neodvisno, kar si zmotno razlaga prosilec, temveč je pogojeno z obstojem pravnega posla iz prve alineje 1. odstavka 4.a člena ZDIJZ, kar pa v konkretnem primeru ni izpolnjeno, zato pritožbenim navedbam o obstoju javnega interesa ni mogoče slediti.

 

Ker zahtevani dokumenti ne predstavljajo informacije javnega značaja, IP ni nadalje presojal, ali obstajajo izjeme od prostega dostopa, npr. izjema poslovne skrivnosti, saj bi IP slednje presojal zgolj v primeru, če bi ugotovil, da dokumenti predstavljajo informacijo javnega značaja.

 

Upoštevaje vse navedeno je IP zaključil, da je odločitev zavezanca pravilna in zakonita, pritožba prosilca pa neutemeljena in jo je treba zavrniti, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZDIJZ.

 

V tem postopku posebni stroški niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur.l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami - ZUT-UPB3) oproščena plačila upravne takse.

 

 

Pouk o pravnem sredstvu:.

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

Postopek vodila:

Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.

samostojna svetovalka Pooblaščenca

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka

 


[1] Npr. odločbi IP št. 0902-17/2014/13 in št. 0902-17/2014/22.

[2] Npr. sodbi Upravnega sodišča št. I U 390/2015-11 in št. I U 1149/2015-16.

[3] Sprejet 3.10.2013 na 27. redni seji Vlade RS, EVA 2013-1711-0053