Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

FOIA Decisions

+ -
Date: 11.02.2019
Title: prosilec - Študentska organizacija Slovenije
Number: 090-290/2018/8
Category: Stroški
Status: Returned to readjudication (on a case)


POVZETEK:

V obravnavani zadevi je IP ugotovil, da je organ z izpodbijanim sklepom odločil o stroških posredovanja informacij javnega značaja, o katerih je organ odločil z odločbo. Ker je IP s svojo odločbo odpravil odločbo organa in zadevo vrnil organu v ponovno odločanje, niso podani zakonski pogoji za odločanje o stroških posredovanja informacij, saj postopek še ni zaključen. Organ je namreč v skladu s četrtim odstavkom 118. člena ZUP v povezavi s prvim odstavkom 18. člena Uredbe upravičen odločati o stroških skupaj z odločitvijo o glavni stvari oz. o zahtevi za dostop do informacij javnega značaja, ki kot rečeno, zaradi vložene pritožbe in odprave odločbe še ni nastopil. Zaradi navedenega IP v obravnavani zadevi ni mogel vsebinsko preizkusiti, ali je odločitev organa o stroških posredovanja informacij pravilna oz. v skladu z zakonom, saj v fazi postopka, ko še ni odločeno o sami zahtevi prosilca in ni opredeljeno, kateri dokumenti so predmet presoje in na katerih dokumentih je organ izvedel delni dostop, zaradi katerega lahko nastanejo stroški posredovanja informacij, pritožbene navedene ni mogoče aplicirati na dejansko stanje in jih zato tudi ni mogoče preizkusiti. IP se zato tudi ni opredelil do pritožbenih navedb prosilca. IP je pritožbi ugodil in zadevo vrnil v ponovno odločanje.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-290/2018/8

Datum: 11. 2. 2019

 

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06– uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) in tretjega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi z dne 17. 12. 2018, (v nadaljevanju prosilec), zoper sklep z dne 13. 12. 2018, št. ŠOS-2018-105-IJZ, Študentske organizacije Slovenije, Dunajska cesta 51, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: organ), v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

 

O D L O Č B O:

 

  1. Pritožbi prosilca z dne 17. 12. 2018 se ugodi in se sklep Študentske organizacije Slovenije z dne 13. 12. 2018, št. ŠOS-2018-105-IJZ odpravi ter se zadeva vrne organu prve stopnje v ponovno odločanje. Organ mora o stroških posredovanja informacij odločiti ob izdaji odločbe, s katero bo v ponovljenem postopku odločil o zahtevi prosilca z dne 20. 9. 2018.
  1. V tem postopku posebni stroški niso nastali.

 

O b r a z l o ž i t e v :

 

Prosilec je dne 20. 9. 2018 po elektronski poti na organ vložil zahtevo na podlagi ZDIJZ. O zahtevi prosilca je organ izdal odločbo z dne 3. 12. 2018, št. ŠOS-2018-101-IJZ in pri tem v drugi točki odločil, da bo o stroških postopka izdan poseben sklep, na podlagi četrtega odstavka 118. člena ZUP.

 

Organ je s sklepom z dne 13. 12. 2018, št. ŠOS-2018-105-IJZ, v prvi točki odločil, da se stroški postopka za dostop do informacij javnega značaja, ki se je začel na zahtevo prosilca in končal z odločbo organa št. ŠOS-2018-101-IJZ z dne 3.12. 2018, odmerijo v višini 592,07 EUR. V drugi točki izreka pa, da mora prosilec v roku 8 dni sporočiti organu podatke (bančni račun, banko in imetnika bančnega računa) za vračilo preostanka plačanega pologa v znesku 100,93 EUR. V tem postopku niso nastali posebni stroški. V obrazložitvi sklepa je organ s sklicevanjem na 24. in 35. člen ZDIJZ ter 17. in 16. člen Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (dalje Uredba) navedel, da je prosilcu dostavil dokumentacijo v obsegu 4.169 strani formata A4, in sicer v elektronski obliki na USB ključku. Zaradi izvedbe postopka delnega dostopa je moral organ zahtevano dokumentacijo natisniti oziroma fotokopirati, ustrezno izločiti (t.j. prekriti) informacije, ki so opredeljene kot izjeme od načela prostega dostopa ter nato vse pretvoriti iz fizične v elektronsko obliko. V skladu s 1. točko 17. člena Uredbe je cena fotokopije ali tiskanega formata A4 0,06 EUR; kar glede na prej opredeljen obseg dokumentacije 4.169 strani znese 250,14 EUR. V skladu z 10. točko 17. člena Uredbe je cena pretvorbe ene strani dokumenta formata A4 iz fizične v elektronsko obliko 0,08 EUR; kar glede na prej opredeljen obseg dokumentacije 4.169 strani znese 333,52 EUR. V skladu z 9. točko 17. člena Uredbe je cena elektronskega zapisa na USB ključku cena, po katerem je USB ključek organ nabavil; v kar glede na prej opredeljen obseg dokumentacije 4.169 strani znese 8,41 EUR. Organ je glede navedeno zaključil, da se stroški postopka odmerijo v skupni višini 592,07 EUR. Organ ni zavezanec za plačilo davka na dodano vrednost. Ker je prosilec dne 5. 11. 2018 na podlagi poziva organa številka ŠOS-2018-83-IJZ z dne 22. 10.2018 plačal vnaprejšnji polog za stroške posredovanja informacij javnega značaja v višini 693,00 EUR, se presežek nad dejanskimi stroški v znesku 100,93 EUR prosilcu vrnejo.

 

Zoper zgoraj navedeni sklep je prosilec vložil pritožbo z dne 17. 12. 2018, v kateri se ne strinja z odločitvijo organa. Prosilec na podlagi obrazložitve organa sklepa, da je organ že v izhodišču razpolagal s celotno dokumentacijo v elektronski obliki, saj organ v nobeni od poslanih odločb ne navaja, da je sosledje korakov tisk-prikrivanje-skeniranje posledica objektivnih okoliščin, kot je npr. razpolaganje s celotno dokumentacijo v fizični obliki. Po mnenju prosilca sama posredovana dokumentacija na več točkah jasno kaže, da je organ z njo razpolagal v elektronski obliki. V dokumentaciji se lahko v »nogi« večkrat najde vodni žig mobilne aplikacije za skeniranje CamScanner ter Googlov mail, v več dokumentih je prisoten tudi poseben digitalni podpis (koda MD5), ki je nastal ob skeniranju v času, ko so se poročila obdelovala pri organu. Poleg tega je v nekaterih dokumentih eksplicitno omenjeno, da so bila poročila organu posredovana v elektronski (PDF) obliki. Dejstvo, da je dokumentacija obstajala v elektronski obliki, po mnenju prosilca pomeni, da so bila organu na voljo ustrezna tehnologija oz. programska sredstva, ki omogočajo brisanje osebnih podatkov oz. pripravo gradiva za delni dostop, brez potrebe po kopiranju in fizičnem posegu v dokumente. Najpogosteje uporabljene oblike shranjevanja dokumentov (doc, PDF, itn.) namreč omogočajo posege v dokumentacijo, ki omogoča izbris podatkov. V programih, kot je Microsoft Word, je takšne spremembe mogoče delati neposredno v dokumentu (delni dostop bi torej omogočili s preprosto funkcijo brisanja občutljivih informacij, ki se jo lahko izvrši z označevanjem teksta in uporabo tipke »backspace«), medtem ko programi kot je Adobe Acrobat, omogočajo naknadno urejanje informacij s posebej za to namenjenim programskim orodjem, t.i. »redacting tool«, ki  omogoča naknadno prikritje občutljivih informacij. Dostop do tega orodja je preprost in intuitiven. Po odprtju programa se odpre zavihek »orodja« (ang. »tools«), kjer se nahaja orodje »redigiraj« (ang. »redacting tool«). Po kliku na to orodje je možno prikrivati informacije v celotnem PDF dokumentu. Obstajajo tudi druga alternativna programska orodja, ki omogočajo zatemnitev podatkov v dokumentih, ki obstajajo v obliki PDF (npr. seznam več različnih brezplačnih programov: pdf. wondershare.com/top-pdf-software/free-redaction- software.html?utm campaign=acrobat&utm medium=quora&utm source=pdf-media). Prosilec je navedel, da če bi se organ poslužil teh orodij, ki so prosto dostopna na svetovnem spletu, bi lahko zagotovil delni dostop do celotnega gradiva brez stroškov kopiranja in skeniranja več tisoč strani dokumentacije. Nameščanje in uporaba takšnih programov je nezahtevna in dovolj intuitivna tudi za manj vešče uporabnike. Prosilec je nadalje še navedel, da odsotnost uporabe teh tehnologij ni problem prosilca, temveč organa, ki mora po zakonu posredovati dokumente v zaprošeni elektronski obliki. Prosilec je še posebej opozoril, da organ pravzaprav v nobenem izmed poslanih dokumentov, ki obravnavajo zahtevo za dostop do informacij javnega značaja (pozivu št. ŠOS-2018-83-IJZ, odločbi št. ŠOS-2018-101-IJZ in predvsem zaključnem sklepu št. ŠOS-2018-105-IJZ) ni navedel, zakaj ni bilo mogoče omogočiti delnega dostopa z uporabo programske opreme oz. kakšne so bile specifike zahtevanega gradiva, da delnega dostopa ni bilo mogoče zagotoviti brez tiskanja, fizičnega prikrivanja ter vnovičnega skeniranja. Zato prosilec vlaga pritožbo, saj meni, da so bili stroški za posredovanje informacij javnega značaja zaračunani nepotrebno, nesorazmerno in posledično neupravičeno glede na načine, ki so bili organu na voljo za prikrivanje občutljivih podatkov. Prosilec se je pri tem skliceval tudi na dosedanjo prakso IP (št. 090-23/2015). Prosilec v zaključku še meni, da je bila odločitev organa narejena z motivom prikrivanja pomembnih informacij pred (zainteresirano) javnostjo. Poročila o poslovanju večine entitet študentskih organizacij namreč niso javno objavljena, zato javnost ni seznanjena z vsebino ali gospodarnostjo poslovanja študentskih organizacij. Poleg tega je način izvedbe delnega dostopa znatno otežil berljivost dokumentacije, saj poslani dokumenti niso več razdeljeni v serijo individualnih poročil, ampak dva ogromna dokumenta s preko 4800 oz. 15 stranmi.

 

Organ je pritožbo odstopil v reševanje IP, z dopisom št. ŠOS-2018-108-IJZ z dne 21. 12. 2018, v katerem je ugotovil, da je pritožba dovoljena, pravočasna in vložena s strani upravičene osebe.

 

Pritožba je utemeljena.

 

IP primarno poudarja, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločitev v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Prvostopenjsko odločitev preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

 

IP ugotavlja, da je organ z izpodbijanim sklepom odločil o stroških posredovanja informacij javnega značaja, o katerih je organ odločil z odločbo z dne 3. 12. 2018, št. ŠOS-2018-101-IJZ. Ker je IP z odločbo št. 090-290/2018/6 z dne 7. 2. 2019 navedeno odločbo odpravil in zadevo vrnil organu v ponovno odločanje, niso podani zakonski pogoji za odločanje o stroških posredovanja informacij, saj postopek še ni zaključen. Organ je namreč v skladu s četrtim odstavkom 118. člena ZUP v povezavi s prvim odstavkom 18. člena Uredbe upravičen odločati o stroških skupaj z odločitvijo o glavni stvari oz. o zahtevi za dostop do informacij javnega značaja, ki kot rečeno, zaradi vložene pritožbe in odprave odločbe z dne 3. 12. 2018, št. ŠOS-2018-101-IJZ, še ni nastopil. Zaradi navedenega IP v obravnavani zadevi ne more vsebinsko preizkusiti, ali je odločitev organa o stroških posredovanja informacij pravilna oz. v skladu z zakonom, saj v fazi postopka, ko še ni odločeno o sami zahtevi prosilca in ni opredeljeno, kateri dokumenti so predmet presoje in na katerih dokumentih je organ izvedel delni dostop, zaradi katerega lahko nastanejo stroški posredovanja informacij, pritožbene navedene ni mogoče aplicirati na dejansko stanje in jih zato tudi ni mogoče preizkusiti. IP se zato tudi ni opredelil do pritožbenih navedb prosilca. Ne glede na navedeno pa IP zgolj dodaja oz. opozarja, da se je v smiselno podobni zadevi, ko je prosilec zahteval informacije, ki so se nahajale v elektronski bazi podatkov organa, Vrhovno sodišče v sodbi št. X Ip 338/2016 z dne 7. 2. 2018 opredelilo tudi do vprašanja »orodij, s katerimi razpolaga organ« , in sicer je navedlo »organ mora prosilcu posredovati zahtevane informacije, ki jih je mogoče iz podatkovne zbirke pridobiti z uporabo tistih orodij, ki so za dostopanje do navedenih elektronskih podatkov na voljo in so sestavni del njihove običajne uporabe«. To pomeni, da od organa ni mogoče zahtevati, da »pridobiva nova orodja«, s katerimi bi lahko izvedel (delni) dostop do zahtevanih informacij, ne glede na to, ali so le ta prosto dostopna ali ne (pri prosto dostopnih pa se lahko postavi tudi vprašanje varnosti pridobivanja takšnih orodij s svetovnega spleta).

 

Organ bo moral v ponovljenem postopku, ko bo odločil o zahtevi prosilca, in bo torej jasno, kateri dokumenti so bili predmet presoje in na katerih dokumentih je moral organ izvesti delno dostop, ponovno ugotoviti, ali so v postopku dostopa do zahtevanih informacij nastali materialni stroški, ki jih je organ upravičen zaračunati. Iz določitve o stroških bo morala biti razvidna tudi specifikacija stroškov, v skladu z 18. členom Uredbe.   

Na podlagi vsega navedenega IP zaključuje, da je pritožba utemeljena, ker je organ na prvi stopnji dejansko stanje ugotovil nepopolno oziroma napačno, zato je treba izpodbijani sklep odpraviti, na podlagi 3. odstavka 251. člena ZUP. IP je zadevo vrnil organu prve stopnje v ponovno odločanje. Organ mora o stroških posredovanja informacij odločiti ob izdaji odločbe, s katero bo v ponovljenem postopku odločil o zahtevi prosilca z dne 20. 9. 2018.

 

Ta odločba je v skladu s 30. tč. 28. čl. Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 106/2010 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

 

 

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

 

 

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba niti upravni spor.

 

 

 

Postopek vodila:

Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.

samostojna svetovalka Pooblaščenca

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka