Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

FOIA Decisions

+ -
Date: 21.12.2018
Title: prosilec - STC Stari vrh
Number: 0902-9/2018
Category: Poslovna skrivnost, Poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom
Status: Refused


POVZETEK:

Prosilec je od zavezanca zahteval pogodbe o medsebojnem sodelovanju. V zavrnilnem odgovoru je zavezanec navedel, da je po pregledu dokumentacije ugotovil, da so bili prosilcu vsi zahtevani dokumenti že posredovani oz. da z njimi razpolaga še iz časov, ko je bil član nadzornega sveta. V pritožbenem postopku je IP ugotovil, da je zahtevane pogodbe mogoče obravnavati kot informacije javnega značaja iz prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ, saj ustrezajo definiciji v delu, v katerem govori o sklenjenih pravnih poslih, ki se nanašajo na upravljanje s stvarnim premoženjem poslovnega subjekta. Ker jih je zavezanec tekom pritožbenega postopka prosilcu posredoval, je IP zaključil, da prosilec nima več pravovarstvenega interesa za pridobitev teh dokumentov. V zvezi z dokumenti, ki so nastali na podlagi zahtevanih pogodb oz. so z njimi neposredno povezani (dobavnice, delovni nalogi, specifikacija opravljenega dela, računi, finančne transakcije itd.) je IP ugotovil, da izpolnjujejo t.i. subjektivni kriterij za obstoj poslovne skrivnosti, zato je pritožbo prosilca zavrnil. Javni interes za razkritje zahtevanih informacij v delih, kjer je ugotovljen obstoj izjeme poslovne skrivnosti, ni podan.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 0902-9/2018/8

Datum: 21. 12. 2018

 

Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/05, 51/07 – ZUstS-A; v nadaljnjem besedilu ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – UPB, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odločba US, 102/15 in 07/18; v nadaljnjem besedilu ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljnjem besedilu ZUP) o pritožbi … (v nadaljnjem besedilu prosilec) z dne 9. 2. 2018, zoper zavrnilno odločitev družbe STC Stari vrh d.o.o., Sv. Lenart 51, 4227 Selca, (v nadaljnjem besedilu zavezanec), z dne 9. 2. 2018 (datiran 22. 11. 2017), v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

 

 

 

O D L O Č B O:

 

  1. Pritožba prosilca z dne 9. 2. 2018 (vezana na zahtevo prosilca z dne 25. 10. 2017) zoper odločitev družbe STC Stari vrh d.o.o., z dne 9. 2. 2018 (datiran 22. 11. 2017), se zavrne.
  1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

 

 

 

O b r a z l o ž i t e v:

 

 

Prosilec je 25. 10. 2017 na zavezanca naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, in sicer je zahteval:

  • pogodbo o medsebojnem sodelovanju Pavle Logar s.p. – STC Stari vrh d.o.o., ki ga je zastopal direktor Pavle Logar, ki je bila sprejeta na 5. redni seji NS-ja 21. 11. 2013,
  • pogodbo o medsebojnem sodelovanju Pavle Logar s.p. – STC Stari vrh d.o.o., ki ga je zastopal direktor Pavle Logar, ki je bila podpisana 15. 10. 2012 za dobo 3 let,
  • pogodbo Logar – STC, ki je bila podpisana 10. 12. 2012 in sklenjena za dobo enega leta in
  • pogodbo o medsebojnem sodelovanju Pavle Logar s.p. – STC Stari vrh d.o.o., ki ga je zastopal direktor Pavle Logar, ki je bila podpisana 15. 10. 2013.

Ob tem je zahteval še vso dokumentacijo navedenih pogodb (dobavnice, delovne naloge, specifikacija opravljenega dela, račune itd.) in finančne transakcije, ki se nanašajo na te pogodbe.

 

Prosilcu je bila zavrnilna odločitev zavezanca posredovana po elektronski pošti 9. 2. 2018 (dopis kot priloga je bil datiran z 22. 11. 2017). V dopisu je zavezanec navedel, da je po pregledu dokumentacije ugotovil, da so bili prosilcu vsi zahtevani dokumenti že posredovani oz. da z njimi razpolaga še iz časov, ko je bil član nadzornega sveta. Vsa zahtevana dokumentacija je bila do selitve sedeža družbe tudi na njegovem domačem naslovu.

 

Prosilec je zoper odločitev zavezanca vložil pritožbo z dne 9. 2. 2018 in oporekal navedbam zavezanca o nahajanju zahtevane dokumentacije na naslovu prosilca. Zapis v primopredajnem zapisniku z dne 3. 4. 2013 izkazuje, da je bila zahtevana dokumentacija na prosilčevem naslovu do leta 2010 oz. za čas njegovega mandata, na željo tedanjega vodstva. Ponovno je zahteval posredovanje celotne zahtevane dokumentacije. Na poziv IP o dopolnitvi pritožbe je prosilec odgovoril, da se je 9. 2. 2018 pritožil na odgovor zavezanca po četrtem odstavku 26.a člena ZDIJZ in da glede na to, da so ga nekdanji družbeniki in občani pooblastili za pridobitev opisanih dokumentov, ugotavlja, da za pridobitev zahtevanih dokumentov obstaja tudi prevladujoč javni interes po 4.a členu ZDIJZ.

 

Zavezanec je 10. 9. 2018 prosilcu posredoval del zahtevane dokumentacije (optično prebrane zahtevane pogodbe), posredovanje dobavnic, delovnih nalogov, specifikacij opravljenega dela, račune itd. pa ponovno zavrnil, saj je ocenil, da ni podan prevladujoč javni interes.

 

Prosilec je 13. 9. 2018 na zavezanca naslovil odgovor, v katerem je navedel, da so posredovani dokumenti nepopolni, saj ena od pogodb ni popolna, ena pa manjka ter vztrajal pri posredovanju še preostale zahtevane dokumentacije.

 

Zavezanec je 12. 12. 2018 IP posredoval Pravilnik o poslovni skrivnosti z dne 1. 12. 2016 in Sklep o določitvi poslovne skrivnosti z dne 1. 12. 2016. Na navedbe prosilca o posredovanju nepopolne dokumentaciji pa podal izjavo, da je to vsa dokumentacija, s katero zavezanec razpolaga.

 

Pritožba ni utemeljena.

 

IP je pritožbo prosilca kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi vzel v obravnavo. Kot organ druge stopnje je skladno z 247. členom ZUP izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo je prosilec izpodbijal, in v mejah njegovih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

 

STC Stari vrh, d.o.o., je zavezanec za informacije javnega značaja na podlagi 1. alineje drugega odstavka 1.a člena ZDIJZ kot gospodarska družba v neposredni ali posredni večinski lasti oseb javnega prava (konkretno Občina Škofja Loka in Občina Gorenja vas-Poljane). Navedeno izhaja tudi iz Registra zavezancev za informacije javnega značaja[1]. Pojem informacije javnega značaja za zavezance iz 1.a člena ureja 4.a člen ZDIJZ, ki določa, da je v primeru poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava informacija javnega značaja:

  • informacija iz sklenjenega pravnega posla, ki se nanaša na pridobivanje, razpolaganje ali upravljanje s stvarnim premoženjem poslovnega subjekta ali izdatke poslovnega subjekta za naročilo blaga, gradenj, agentskih, svetovalnih ali drugih storitev ter sponzorskih, donatorskih in avtorskih pogodb in drugih pravnih poslov, s katerimi se dosega enak učinek;
  • informacija o vrsti zastopnika oziroma članstvu v poslovodnem organu, organu upravljanja ali organu nadzora, informacija o višini dogovorjenega ali izplačanega prejemka ali bonitete člana poslovodnega organa, organa upravljanja, drugega zastopnika poslovnega subjekta, člana nadzornega organa in informacija v zvezi z zaposlitvijo ali imenovanjem navedenih oseb, iz katere je razvidno izpolnjevanje pogojev in meril za zaposlitev ali imenovanje.

 

IP je ugotovil, da je zahtevane pogodbe mogoče obravnavati kot informacije javnega značaja iz prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ, saj ustrezajo definiciji v delu, v katerem govori o sklenjenih pravnih poslih, ki se nanašajo na upravljanje s stvarnim premoženjem poslovnega subjekta.

 

Zavezanec je prosilcu tekom pritožbenega postopka posredoval zahtevane pogodbe, s katerimi razpolaga, kar pomeni, da prosilec nima več pravovarstvenega interesa za pridobitev teh dokumentov, saj je bilo njegovi zahtevi za dostop ugodeno in mu je zavezanec zahtevane dokumente, s katerimi razpolaga, v celoti tudi posredoval. IP je mnenja, da isti prosilec v postopku po ZDIJZ ne more več kot enkrat zahtevati istih informacij javnega značaja, saj za to nima več pravovarstvenega interesa, če je bilo njegovi zahtevi za dostop že ugodeno. V zvezi s pritožbeno navedbo o posredovanju nepopolne dokumentacije, je IP sledil izjavam zavezanca, da je to vsa dokumentacija, s katero družba razpolaga. Ob tem IP pojasnjuje, da so zavezanci po ZDIJZ dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, odgovarjati na vprašanja, pojasnjevati navedb, zbirati informacij, opravljati raziskav, pridobiti dokumentov od drugih organov ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, zato IP zavezancu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumentacijo, s katero ne razpolaga. Glede na to, da zahtevani dokumenti pri zavezancu ne obstajajo, je IP ugotovil, da pritožbi prosilca v tem delu ni mogoče ugoditi. Zavezanec dokumentov, s katerimi ne razpolaga (iz kateregakoli razloga), prosilcu namreč ne more posredovati.

 

Prosilec je zahteval tudi informacije, ki so nastale na podlagi zahtevanih pogodb oz. so z njimi neposredno povezane (dobavnice, delovne naloge, specifikacija opravljenega dela, račune, finančne transakcije itd.). Te informacije je mogoče obravnavati kot informacije javnega značaja iz drugega odstavka 4.a člena ZDIJZ, saj ustrezajo definiciji v delu, v katerem govori o informacijah, ki so nastale na podlagi pravnih poslov iz 1. alineje prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ oziroma je z njimi neposredno povezana. Vendar pa so te informacije prosto dostopne ne glede na določbe prvega odstavka 6. člena tega zakona le v primeru, če je za njihovo razkritje podan prevladujoči javni interes iz drugega odstavka 6. člena tega zakona.

 

Skladno s prvim odstavkom 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na eno izmed enajstih izjem, med katere sodi tudi podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe (2. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ). Pojem poslovne skrivnosti je opredeljen v 39. členu Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 – UPB, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 – odl. US, 82/13 in 55/15, v nadaljnjem besedilu ZGD-1). Po prvem odstavku 39. člena ZGD-1 se za poslovno skrivnost štejejo podatki, za katere tako določi družba s pisnim sklepom (subjektivni kriterij), po drugem odstavku istega člena pa podatki, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba (objektivni kriterij). ZGD-1 v tretjem odstavku 39. člena izrecno določa, da se za poslovno skrivnost ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni ali podatki o kršitvah zakona ali dobrih poslovnih običajev. Glede dejstva, da zahtevani dokumenti štejejo za poslovno skrivnost, je zavezanec predložil Pravilnik o poslovni skrivnosti z dne 1. 12. 2016 in Sklep o določitvi poslovne skrivnosti z dne 1. 12. 2016. Iz predloženega pravilnika in sklepa izhaja, da so poslovna skrivnost zavezanca med drugim tudi finančne transakcije ter podatki, ki jih kot take določi direktor družbe (to so po sklepu tudi priloge k finančnim transakcijam – računi, dobavnice, izpisi odprtih postavk itd.). Glede na navedeno je IP ugotovil, da te zahtevane informacije izpolnjujejo t. i. subjektivni kriterij za obstoj poslovne skrivnosti, zato je pritožba prosilca neutemeljena. Ob izkazanem subjektivnem kriteriju poslovne skrivnosti ni treba ugotavljati, ali je podan tudi objektivni kriterij poslovne skrivnosti.

 

Prosilec je v pritožbi zatrjeval, da je razkritje zahtevanih dokumentov v javnem interesu. Kot določa drugi odstavek 4.a člena ZDIJZ je v primeru poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava informacija javnega značaja tudi informacija, ki je nastala na podlagi pravnih poslov iz prve alineje prvega odstavka tega člena oziroma je z njimi neposredno povezana, če je, ne glede na določbe prvega odstavka 6. člena tega zakona, za njeno razkritje podan prevladujoči javni interes iz drugega odstavka 6. člena tega zakona. Pri testu javnega interesa gre za tehtanje, s katerim mora organ (uradna oseba, IP kot pritožbeni organ, upravno sodišče) pretehtati, kdaj prevlada pravica javnosti vedeti nad kakšno drugo pravico oziroma izjemo iz ZDIJZ – v konkretnem primeru varstvom poslovne skrivnosti. Prosilec utemeljuje razkritje s tem, da so ga nekdanji družbeniki in občani pooblastili za pridobitev navedenih dokumentov (pooblastilo z dne 15. 1. 2017 priloženo). IP v zvezi z navedenim argumentom meni, da na ta način ni mogoče utemeljiti, da je javni interes glede razkritja v smislu drugega odstavka 6. člena ZDIJZ močnejši od interesa varstva poslovne skrivnosti. Določbo drugega odstavka 6. člena ZDIJZ je namreč dopustno uporabiti le v izjemnih primerih. Javni interes bi bil močnejši le, če bi bile ogrožene take vrednote, kot so na primer življenje, zdravje ali varnost ljudi ali če bi grozila neposredna škoda za premoženje večje vrednosti. Smiselno enako stališče izhaja tudi iz prakse Upravnega sodišča RS, med drugim iz sodb, št. I U 1488/2011, I U 1992/2010 in I U 54/2017. V predmetni zadevi takšne vrednote zagotovo niso ogrožene. Posledično pogoji za razkritje zahtevanih informacij na podlagi drugega odstavka 4.a člena v povezavi z drugim odstavkom 6. člena ZDIJZ niso izpolnjeni.

 

IP je zaključil, da je zavezanec prosilcu posredoval celotno zahtevano dokumentacijo, s katero razpolaga, javni interes za razkritje zahtevanih informacij v delih, kjer je ugotovljen obstoj izjeme poslovne skrivnosti, pa ni podan, zato je pritožbo na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil, kot neutemeljeno (1. točka izreka te odločbe).

 

Posebni stroški v tem postopku niso nastali (2. točka izreka te odločbe). Ta odločba je skladno s 30. točko 28. člena ZUT (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16 in 30/18 – ZKZaš) oproščena plačila upravne takse.

 

 

 

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

Postopek vodila:

Karolina Kušević, univ. dipl. prav.,

svetovalka IP

 

 

 

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka

 


[1] Dostopen na spletni povezavi https://www.ajpes.si/RZIJZ/.