Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

FOIA Decisions

+ -
Date: 17.07.2015
Title: prosilec - Stanovanjsko podjetje d.o.o.
Number: 0902-9/2015
Category: Ali gre za inf. javnega značaja?
Status: Refused


POVZETEK:

Prosilec je od zavezanca zahteval pisno korespondenco med zaposlenim pri zavezancu in direktorjem zavezanca in pisno korespondenco med zaposlenim zavezanca in hišnikom v večstanovanjskih stavbah, katerih upravnik je zavezanec. Zavezanec je zahtevo zavrnil, ker z dokumenti ne razpolaga. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da obstoj dokumentov v konkretnem primeru ni relevanten, ker tudi če bi obstajali očitno ne bi predstavljali informacije javnega značaja pri zavezancu, ki je zavezan za posredovanje infromacij javnega značaja le na podlagi 1.a člena ZDIJZ kot poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom pravne osebe javnega prava (Stanovanjskega sklada RS).

 

ODLOČBA:

Številka: 0902-9/2015/2

Datum: 17. 7. 2015

 

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06–UPB1, 117/06–ZDavP-2, 23/14-ZDIJZ-C, 50/2014-ZDIJZ-D in 19/2015-Odl. US; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in tretjega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E, 65/2008-ZUP-F, 8/2010-ZUP-G in 82/2013-ZUP-H; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi …………. (v nadaljevanju: prosilec), z dne 28. 4. 2015, zoper dopis Stanovanjskega podjetja d.o.o., Ob Suhi 19, 2390 Ravne na Koroškem (v nadaljevanju: zavezanec), z dne 16. 4. 2015, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjo

 

O D L O Č B O:

 

  1. Pritožba prosilca se zavrne.
  1. V tem postopku posebni stroški niso nastali.


O b r a z l o ž i t e v :

 

Prosilec je dne 19. 3. 2015 od zavezanca po elektronski pošti med drugim zahteval dostop do vse pisne korespondence:

- med zavezancem oziroma njegovimi zaposlenimi in hišnikom v stanovanjskem naselju Savska …….. (A. B.), za obdobje od 1. 1. 2014 do 16. 4. 2015 (4. točka prosilčeve zahteve in odgovora zavezanca), in

- med C. D.  in E. F. v zvezi s problematiko upravljanja v stanovanjskem naselju Savska …….. za obdobje od 1. 1. 2014 do 16. 4. 2015 (5. točka prosilčeve zahteve in odgovora zavezanca).

 

Zavezanec je prosilcu z dopisom z dne 16. 4. 2015 glede 4. točke zahteve pojasnil, da zavezanec s hišnikom komunicira le po zaposlenem E. F. in samo na način nadzora izvajanja hišniških del na navedenih naslovih.  E. F. zagotavlja, da zahtevana pisna korespondenca ne obstaja, razen računov, ki jih zavezanec prejme za opravljena hišniška dela in do katerih ima prosilec dostop preko I-portala. Glede 5. točke prosilčeve zahteve je zavezanec pojasnil, da sta se glede problematike na Savski …… C. D. in E. F. pogovarjala le po telefonu, zato zavezanec s pisno korespondenco med njima ne razpolaga.

 

Prosilec je zoper 4. in 5. točko zavezančevega odgovora dne 29. 4. 2015 vložil pritožbo, s katero je odgovor zavezanca izpodbijal iz vseh pritožbenih razlogov in IP predlagal, da pri zavezancu in Stanovanjskem skladu RS (v nadaljevanju: Sklad), pod prevladujočim vplivom katerega je zavezanec, opravi ogled brez prisotnosti strank in mu odobri dostop do zahtevnih dokumentov. Opisal je domnevni potek prodaje stanovanj v stanovanjski soseski, na katero se nanaša njegova zahteva, imenovanje zavezanca za upravnika nekaterih večstanovanjskih stavb v soseski, odpravljanje napak na objektih in zaračunavanje stroškov za hišniška dela in druge storitve zavezanca. Dokumente želi pridobiti, ker bi rad zoper zavezanca kvalitetno uveljavljal pravna sredstva pred pristojnimi organi. Skliceval se je na javni interes na nadzoru dela zavezanca, njegovem ravnanju s kupci stanovanj in da se prepreči bodoče škodljivo ravnanje zavezanca in Sklada. Nadalje je trdil, da zahtevani dokumenti spadajo v delovno področje zavezanca in obstajajo v materializirani obliki, zato predstavljajo informacije javnega značaja po 4. in nadaljnjih členih ZDIJZ. Navedel je, da je od Sklada na podlagi zahteve po ZDIJZ pridobil dokumentacijo, ki dokazuje, da je med E. F. in hišnikom kot tudi med E. F. in C. D. potekala pisna korespondenca, vsebovala pa naj bi tudi predloge za koruptivna dejanja. Kot dokaz je predložil odgovor Sklada št. 090-19/2014-3 z dne 13. 10. 2014 s priloženo elektronsko korespondenco (7x). Trdil je, da zavezančeva pavšalna zavrnitev kaže na namen, da prepreči dostop do informacij, ki bi dodatno ugotovile in potrdile nezakonitosti in netransparentnost odločitev zavezanca (pri čemer gre po mnenju prosilca delno tudi za posle porabe javnih sredstev, ker gre za sredstva Sklada kot lastnika dela stanovanj, in financiranje najemnikov neprofitnih stanovanj iz javnih sredstev). Skliceval se je na odločitve IP v zvezi z izjemo od prostega dostopa zaradi motenj v delovanju organa. Prosilec je še predlagal, da IP zavezancu izreče globo zaradi prekrškov po tretjem in četrtem odstavku 39. člena ZDIJZ.

 

Pritožba ni utemeljena.

 

IP uvodoma pojasnjuje, da je dopis zavezanca z dne 16. 4. 2015 štel kot pisen odgovor in ga v skladu s četrtim odstavkom 26.a člena ZDIJZ obravnaval kot zavrnilno odločbo. Kot organ druge stopnje je v skladu z 247. členom ZUP odgovor preizkusil v delih, v katerih ga prosilec izpodbija in v mejah njegovih pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon. Prosilec odgovor izpodbija le v 4. in 5. točki, torej le glede dostopa do korespondence med zavezancem in hišnikom (4. tč. zahteve in odgovora) ter med C. D. in E. F. (5. tč. zahteve in dogovora).

 

IP ugotavlja, da v konkretnem primeru ni sporno, da je zavezanec zavezan za posredovanje informacij javnega značaja na podlagi 1.a člena ZDIJZ kot poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, ker je v 100 % lasti Sklada. Je pa sporno, ali je bila zavrnitev 4. in 5. točke prosilčeve zahteve pravilna in na zakonu utemeljena.

 

ZDIJZ poslovnim subjektom pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, ki so zavezani za posredovanje informacij javnega značaja po 1.a členu ZDIJZ (kamor sodi tudi zavezanec), nalaga obveznost, da na zahtevo prosilca posredujejo informacije javnega značaja, ki pa so opredeljene bistveno ožje kot pri organih, ki so zavezanci za dostop do informacij javnega značaja na podlagi 1. člena ZDIJZ. Za organe (t. i. stare zavezance po ZDIJZ) velja, da vse informacije, ki izpolnjujejo kriterij materializirane oblike in organ z njimi razpolaga, predstavljajo informacije javnega značaja (z možnostjo, da se dostop do celotnega ali dela dokumenta zavrne, zaradi obstoja izjeme po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ in ob odsotnosti »izjem od izjem« iz drugega in tretjega odstavka tega člena ter 5.a člena tega zakona). Pri poslovnih subjektih pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava (t. i. novih zavezancih) pa so informacije javnega značaja le tiste informacije, ki jih ZDIJZ primeroma navaja v 4.a členu (tudi tu pa obstaja možnost, da se zaradi obstoja izjem po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ dostop vseeno zavrne, razen če gre za informacije iz 6.a člena tega zakona oziroma »izjeme od izjem« iz drugega in tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ).

 

V primeru poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava je informacija javnega značaja:

  1. informacija iz sklenjenega pravnega posla, ki se nanaša na (1. al. prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ):

- pridobivanje, razpolaganje ali upravljanje s stvarnim premoženjem poslovnega subjekta ali

- izdatke poslovnega subjekta za naročilo blaga, gradenj, agentskih, svetovalnih ali drugih storitev ali

- sponzorske, donatorske ali avtorske pogodbe ali

- druge pravne posle, s katerimi se dosega učinek, enak učinkom pravnih poslov iz prejšnjih alinej;

  1. informacija, ki je nastala na podlagi pravnih poslov iz 1. al. prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ oziroma je z njimi neposredno povezana, če je, ne glede na določbe prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, za njeno razkritje podan prevladujoči javni interes iz drugega odstavka istega člena (drugi odstavek 4.a člena ZDIJZ);
  2. informacija o vrsti zastopnika oziroma članstvu v poslovodnem organu, organu upravljanja ali organu nadzora, informacija o višini dogovorjenega ali izplačanega prejemka ali bonitete člana poslovodnega organa, organa upravljanja, drugega zastopnika poslovnega subjekta, člana nadzornega organa in informacija v zvezi z zaposlitvijo ali imenovanjem navedenih oseb, iz katere je razvidno izpolnjevanje pogojev in meril za zaposlitev ali imenovanje (2. al. prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ).

 

Korespondenca med zaposlenimi pri zavezancu in korespondenca med zavezancem in zunanjim izvajalcem po naravi stvari očitno nikakor ne sodi niti med pravne posle iz 1. alineje prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ niti med informacije iz 2. alineje tega odstavka, poleg tega pa tudi očitno nikakor ne bi mogla nastati na podlagi pravnih poslov iz 1. alineje prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ. Tako tudi v primeru, da bi korespondenca med E. F. in C. D. dejansko obstajala, po definiciji 4.a člena ZDIJZ ne bi predstavljala informacije javnega značaja pri zavezancu (kot poslovnem subjektu pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava). IP se zato v predmetnem postopku ni bilo treba nadalje ukvarjati z ugotavljanjem obstoja zahtevane korespondence med E. F. (zaposleni pri zavezancu) in C. D. (direktor zavezanca) v materializirani obliki. Iz istega razloga so vse pritožbene navedbe prosilca in predloženi dokazi v zvezi z njegovo zahtevo in odgovorom zavezanca pod 5. točko irelevantni.

 

Tudi korespondenca med zavezancem in hišnikom očitno ne predstavlja niti pravnih poslov iz 1. alineje prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ niti informacije iz 2. alineje tega odstavka. Ker pa je zavezanec, kot upravnik večstanovanjske stavbe, s hišnikom sklenil pogodbo zgolj kot pooblaščenec etažnih lastnikov in ne v svojem imenu in za svoj račun, tudi nikakor ne more iti za informacije javnega značaja po drugem odstavku 4.a člena ZDIJZ (t. j. ne gre za informacije, ki so nastale na podlagi pravnih poslov iz 1. alineje prvega odstavka 6.a člena ZDIJZ), zato kakršnokoli presojanje javnega interesa na razkritju morebiti obstoječe korespondence ne pride v poštev). IP se zato v predmetnem postopku tudi ni bilo treba nadalje ukvarjati z ugotavljanjem obstoja zahtevane korespondence med zavezancem (po g. Pernušu ali kom drugim, ki je zaposlen pri zavezancu) in hišnikom (A. B.) v materializirani obliki. Iz istega razloga so vse pritožbene navedbe prosilca in predloženi dokazi v zvezi z njegovo zahtevo in odgovorom zavezanca pod 5. točko irelevantni.

 

IP v zvezi s pritožbenimi navedbami pojasnjuje še, da zavezanec ni zagrešil nobenih bistvenih kršitev pravil postopka (poleg tega se prosilec na kršitev pravil postopka sklicuje zgolj pavšalno), niti ni zaznati suma na prekršek po 39. členu ZDIJZ. Zavezanec je ravnal procesno pravilno, ker je kot poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, v skladu z drugim odstavkom 26.a člena ZDIJZ, s pisnim odgovorom v obliki dopisa prosilca obvestil o razlogih, zaradi katerih zahtevanih informacij ne more posredovati. V odgovoru bi sicer moral, v skladu s citirano določbo, prosilca opozoriti, da lahko vloži pritožbo, vendar odsotnost pravnega pouka ne šteje za bistveno kršitev pravil postopka, niti je IP v konkretnem primeru ni prepoznal kot take. V prid tej odločitvi govori tudi dejstvo, da je prosilec pritožbo dejansko vložil, torej ni bil prikrajšan pri uveljavljanju svojih pravic.

 

Glede očitanih korupcijskih ravnanj IP pojasnjuje, da za njihovo obravnavanje ni pristojen. Iz pritožnikovih navedb in priloženih dokazov pa ne izhaja sum na kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti in bi ga bil IP v skladu s 145. členom Zakona o kazenskem postopku (Ur. l. RS, št. 32/12-UPB8 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZKP) dolžan naznaniti.

 

Ker je IP ugotovil, da je »izrek« izpodbijane odločbe zakonit (zahteva prosilca se zavrne), vendar obrazložen z napačnimi razlogi (dokument ne obstaja), je IP na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZUP v tej odločbi navedel pravilne razloge (zahtevani dokumenti niso informacije javnega značaja), pritožbo pa zavrnil, kot to izhaja iz 1. tč izreka te odločbe.

 

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010-UPB s spremembami in dopolnitvami; ZUT) oproščena plačila upravne takse.

 

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

Postopek vodila            :

Tina Kraigher Mišič, univ. dipl. prav.,

Svetovalka

 

Informacijski pooblaščenec

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

Informacijska pooblaščenka