Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG
dekorativna slika

FOIA Decisions

+ -
Date: 14.12.2020
Title: prosilec - Splošna bolnišnica Sežana
Number: 090-266/2020
Category: Osebni podatek
Status: Refused


POVZETEK:

Prosilec je na organ vložil zahtevo, v kateri je med drugim zahteval tudi fotokopijo zvezka, v katerega se zapisujejo napake zdravnikov. Organ je dostop do zahtevanega zvezka zavrnil s sklicevanjem na izjemo notranjega delovanja organa. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je v konkretnem primeru podana izjema varstva osebnih podatkov (do izjeme notranjega delovanja se IP ni opredeljeval), pri čemer izvedba delnega dostopa ni mogoča, zato je pritožbo prosilca, kot neutemeljeno, zavrnil.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-266/2020/4

Datum: 14. 12. 2020

 

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik, v nad. IP, na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nad. ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – UPB, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15; v nad. ZDIJZ) ter 3. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – UPB, 105/06–ZUS-1, 126/07-ZUP-E, 65/08-ZUP-F in 8/10-ZUP-G in 82/13-ZUP-H; v nad. ZUP), o pritožbi …. (v nad. prosilec), z dne 2. 11. 2020, zoper odločbo Splošne bolnišnice Sežana, Cankarjeva ulica 4, 6210 Sežana (v nad. organ), št. 3-367/2020 z dne 12. 10. 2020, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, izdaja naslednjo

 

 

O D L O Č B O

 

  1. Pritožba prosilca z dne 2. 11. 2020 zoper odločbo Splošne bolnišnice Sežana, št. 3-367/2020 z dne 12. 10. 2020, se zavrne.
  1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

 

OBRAZLOŽITEV:

 

 

Prosilec je dne 12. 3. 2020 na organ vložil zahtevo za posredovanje:

  1. navodil glede vodenja evidenc neželenih dogodkov oz. zapisovanja napak zdravnikov;
  2. celotnega t.i. rdečega zvezka, v katerega naj bi se zapisovale opažene napake zdravnikov, s prekritimi osebnimi podatki, ki niso informacije javnega značaja;
  3. vseh obvestil o zbiranju osebnih podatkov v t.i. rdečem zvezku – vezano na GDPR;
  4. pravih podlag za zbiranje osebnih podatkov v t.i. rdečem zvezku.

 

Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločbo št. 3-367/2020 z dne 12. 10. 2020, s katero je zahtevi delno ugodil. Organ je prosilcu zavrnil dostop do 2. točke zahteve z obrazložitvijo, da gre za dokument, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oz. dejavnostjo organa. Uporaba zvezkov za različne zapise je vpeljana za različne namene, razkritje vsebovanih podatkov pa bi lahko pomenilo resno oviro za nadaljnje delo organa oz. bi lahko bilo delo, zaradi razkritja, po kakovosti slabše, kot pred zahtevanim razkritjem. Zahtevo prosilca pod 3. točko je organ zavrnil s sklicevanjem na izjemo varstva osebnih podatkov.

 

Zoper odločbo organa je prosilec dne 2. 11. 2020 vložil pritožbo, v kateri IP predlaga, naj organu naloži posredovanje fotokopije celotnega t.i. rdečega zvezka (2. točka zahteve), v katerega naj bi se zapisovale opažene napake zdravnikov, s prekritimi osebnimi podatki in drugimi podatki, ki niso informacije javnega značaja.

 

IP je dne 10. 11. 2020 prejel dopis organa št. 3-398/2020 z dne 9. 11. 2020, s katerim mu je ta, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil pritožbo, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.

 

Na podlagi poziva IP št. 090-266/2020/2 z dne 17. 11. 2020, je organ IP posredoval dopis št. 3-367/2020 z dne 24. 11. 2020, v katerem je navedel, da je predmet zahteve prosilca zvezek, v katerega se beležijo različni odkloni, neskladja, opozorila in dogodki, ki odstopajo od običajne oz. predpisane prakse pri izvajanju zdravstvene oskrbe pacientov, vse z namenom, da se takšni odkloni, neskladja in dogodki prepoznajo, ustrezno obravnavajo in preprečijo v nadalje, v kolikor je to potrebno. V zahtevani zvezek se vpisujejo sledeči podatki: številka bolniške sobe, priimek pacienta, datumu ter opis posameznega odklona (npr. pri predpisani zdravstveni oskrbi posameznega pacienta). Gre torej za osebne (zdravstvene) podatke, ki se nanašajo na posameznega pacienta. Posamezne vpise v zvezek vpisuje zdravstveno osebje, ki zazna posamezni odklon, večinoma so to diplomirane medicinske sestre, te pa se potem kolegijsko obravnavajo znotraj organa. V primeru razkritja (osebnih) podatkov, ki se zavedejo v zvezek, bi lahko, ob napačni interpretaciji s strani nepooblaščenih oseb (brez celovitega vpogleda v potek zdravljenja pri posameznem primeru in ustreznega medicinskega znanja), prišlo do neutemeljenih očitkov in odškodninskih zahtevkov zoper organ in zdravstveno osebje, posledično pa bi bil lahko neutemeljeno prizadet ugled organa in njegovih zaposlenih. Javno razkritje bi lahko negativno vplivalo tudi na delo zdravstvenega osebja, saj bi izkušnja z razkritjem teh podatkov lahko vplivala na njihovo bodoče delo, v smislu poklicnega poguma in pripravljenosti, da se izpostavljajo pri zahtevnejših primerih zdravstvene obravnave. To pa bi lahko negativno vplivalo ne le na delo organa, ampak tudi na varnost in zdravje pacientov. Organ dodatno navaja, da je prosilec, …. in je seznanjen z vsemi okoliščinami, njegov interes za razkritje zvezka pa je v tem, da bi jih kot sindikalni zaupnik posredoval Sindikatu FIDES, ki je na skupnem sestanku že omenjal možnost medijske objave tematike, saj si prizadeva, da se beleženje odklonov v zdravstveni oskrbi, kar napačno razumejo kot »zapisovanje napak zdravnikov«, ustavi. Dejansko se vpliv tega pritiska že pozna, saj se je vpisovanje v zvezek že ustavilo, kar že zdaj negativno vpliva na poslovanje organa ter varnost pacientov in zdravstvenega osebja. Razkritje pa bi to situacijo samo še poslabšalo. V konkretne primeru tako obstaja izjema notranjega delovanja organa (11. točka 1. odstavka 6. člena ZDIJZ) in izjema varstva osebnih podatkov (3. točka 1. odstavka 6. člena ZDIJZ) - za popolno anonimizacijo bi bilo potrebno prekriti praktično vse podatke. Dopisu je organ priložil fotokopijo zahtevanega zvezka.

 

Pritožba ni utemeljena.

 

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

 

Prosilec je v pritožbi oporekal odločitvi organa, da se mu zavrne dostop do t.i. rdečega zvezka, ki je predmet zahteve pod 2. točko oz. je IP predlagal, da naj organu naloži posredovanje fotokopije celotnega t.i. rdečega zvezka, v katerega naj bi se zapisovale opažene napake (odkloni) zdravnikov, s prekritimi osebnimi podatki in drugimi podatki, ki niso informacije javnega značaja. Predmet tega pritožbenega postopka je tako vprašanje, ali je organ ravnal pravilno, ko je prosilcu zavrnil dostop do t.i. rdečega zvezka, ki je predmet zahteve prosilca pod 2. točko.

 

IP je v pritožbenem postopku, z vpogledom v fotokopijo zahtevanega zvezka, ki ga je organ IP posredoval skupaj z dopisom št. 3-367/2020 z dne 24. 11. 2020, ugotovil, da vsak vnos/zapis vanj, poleg datuma in številke bolniške sobe, vsebuje tudi priimek pacienta ter opis posameznega odklona oz. zaznane napake v zvezi z njegovo zdravniško oskrbo, torej tudi njegove osebne podatke.

 

IP se tako v nadaljevanju opredeljuje do izjeme varstva osebnih podatkov (3. točka 1. odstavka 6. člena ZDIJZ) in možnosti uporabe instituta delnega dostopa do zahtevanega dokumenta (t.i. rdečega zvezka).

 

ZDIJZ pri ugotavljanju navedene izjeme od prostega dostopa napotuje na določbe Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 86/04, 113/05, 51/07-ZUstS in 67/07; v nad. ZVOP-1), na podlagi katerih nima vsak osebni podatek hkrati statusa t.i. varovanega osebnega podatka oz. povedano drugače, razkritje osebnega podatka je v določenih primerih lahko dopustno. Takšen primer je npr. razkritje v okviru izvrševanja pravice do dostopa do informacij javnega značaja.

 

V zvezi z ugotavljanjem, ali se v posameznem dokumentu nahajajo osebni podatki, katerih razkritje javnosti bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov, je tako potrebno ugotoviti:

1. ali posamezen podatek ustreza definiciji osebnega podatka, in

2. ali za razkritje osebnega podatka javnosti obstaja pravna podlaga.

 

Poleg ZVOP-1 se od 25. 5. 2018 dalje v Republiki Sloveniji uporablja Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Ur. l. EU, št. L 119 z dne 4. 5. 2106 in nasl.; v nad. Splošna uredba o varstvu podatkov oz. Uredba). Ker Splošna uredba o varstvu podatkov velja neposredno, na nacionalnem nivoju pa zakona, ki bi zagotovil izvajanje njenih določb, (še) ni, je treba glede varstva osebnih podatkov spoštovati določbe Uredbe. Ob tem je mogoče ugotoviti, da predmetna uredba bistveno ne spreminja definicije osebnega podatka. Po določilu člena 4, pododstavka (1), pomeni osebni podatek katerokoli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom (v nad. besedilu: posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki); določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika. Glede na to, da zahtevani dokument (t.i. rdeči zvezek) vsebuje tudi podatke v zvezi z zdravstvenim stanjem posameznika oz. podatke, ki kažejo/nakazujejo na zdravstveno stanje posameznika, IP še dodaja, da glede na člen 4, pododstavek (15), pojem “podatki o zdravstvenem stanju” pomeni osebne podatke, ki se nanašajo na telesno ali duševno zdravje posameznika, vključno z zagotavljanjem zdravstvenih storitev, in razkrivajo informacije o njegovem zdravstvenem stanju – gre za t.i. posebne vrste osebnih podatkov.

 

Uredba v členu 86 določa, da lahko javni organi oz. javno ali zasebno telo v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4, pododstavku (2) Uredbe, je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 (obdelava osebnih podatkov) in členu 9 Uredbe (obdelava posebnih vrst osebnih podatkov).

IP je pri vpogledu v zahtevano dokumentacijo (t.i. rdeči zvezek) ugotovil, da ta vsebuje osebne podatke fizičnih oseb (priimek pacienta) ter podatke v zvezi z zaznano napako pri njihovi zdravniški oskrbi, ki kažejo/nakazujejo na njihovo zdravstveno stanje (gre za osebne podatke posebne vrste).

IP tako ugotavlja, da zahtevani dokument (t.i. rdeči zvezek) vsebuje varovane osebne podatke, ki predstavljajo izjemo po 3. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, pri čemer IP ni znana pravna podlaga, ki bi določala, da se ti podatki lahko posredujejo javnosti kot prosto dostopne informacije javnega značaja.

V nadaljevanju je IP ugotavljal, ali je možen t.i. delni dostop do zahtevanega dokumenta. Ta je urejen v 7. členu ZDIJZ, ki ureja institut delnega dostopa in določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 5.a ali 6. člena (npr. osebne podatke in druge izjeme iz 5.a ali 6. člena ZDIJZ) in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta. V konkretnem primeru pa je bistvenega pomena predvsem drugi del določbe 7. člena ZDIJZ, po kateri se prosilca lahko seznani le z delom dokumenta, vendar samo, če to ne ogrozi njegove zaupnosti. Določilo 7. člena ZDIJZ in 19. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 24/16, v nad. Uredba) natančneje opredeljujeta tehnične vidike delnega dostopa. Organ mora institut delnega dostopa uporabiti vedno, razen če to po kriterijih Uredbe ne bi bilo izvedljivo. 19. člen Uredbe določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 5.a ali 6. člena ZDIJZ, se šteje, da jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, če jih je mogoče fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v fizični obliki; zbrisati, kodirati, blokirati, omejiti oziroma drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v elektronski obliki (1. odstavek). Ne glede na zapisano se šteje, da informacije iz dokumenta ni mogoče izločiti, če bi bilo tako izločeno informacijo mogoče razbrati iz drugih informacij v dokumentu (2. odstavek). Delni dostop je torej potrebno omogočiti vedno, ko (in če) delno razkritje ne bi ogrozilo zaupnosti varovanih informacij. Pomembna sta torej tehnični in vsebinski vidik.

 

IP je v konkretnem primeru z vpogledom v zahtevano dokumentacijo ugotovil, da delni dostop ni mogoč. Zaradi narave osebnih podatkov, ki se obdelujejo (gre za zdravstvene osebne podatke, ki spadajo v kategorijo osebnih podatkov posebne vrste), narave vpisov (gre za posamezne vpise, ki se nanašajo na točno določene posameznike v zvezi z njihovim individualnim postopkom zdravljenja) ter posledično možnostjo določljivosti oseb, na katere se ti podatki nanašajo, je namreč v zahtevanem dokumentu treba varovati prav vse podatke.

 

Glede na vse navedeno je IP presodil, da dokument, ki je predmet zahteve prosilca pod 2. točko (t.i. rdeči zvezek), predstavlja izjemo od prosto dostopnih informacij javnega značaja v skladu s 3. točko 1. odstavka 6. člena ZDIJZ (osebni podatek), pri čemer ni mogoče izvesti delnega dostopa.

 

Ker je IP ugotovil obstoj izjeme po 3. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ (osebni podatki), drugih morebitnih izjem v pritožbenem postopku ni preizkušal oz. se do njih ni opredeljeval (niti do v izpodbijani odločbi zatrjevane izjeme notranjega delovanja organa po 11. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ).

 

Upoštevaje vse navedeno je IP zaključil, da je izpodbijana odločba v delu, ki se nanaša na 2. točko zahteve prosilca pravilna, vendar obrazložena z napačnimi razlogi, zato je pritožbo na podlagi 3. odstavka 248. člena ZUP zavrnil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

 

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse.

 

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

Postopek vodila:

Tanja Švab, dipl.upr.ved.,

raziskovalka IP

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka