Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

FOIA Decisions

+ -
Date: 19.07.2019
Title: prosilec - Splošna bolnišnica Izola
Number: 090-154/2019
Category: Kršitev postopka, Ničnost
Status: Annuled


POVZETEK:

V predmetnem pritožbenem postopku je IP odločbo organa izrekel za nično, ker je ugotovil, da prosilec ni vložil zahteve za dostop do informacije javnega značaja, ampak je informacije zahteval kot član sveta zavoda, na podlagi poslovnika sveta zavoda. Upoštevajoč ugotovljeno dejansko stanje je IP zaključil, da je organ v konkretni zadevi izdal odločbo po ZDIJZ brez zahteve prosilca za posredovanje informacij javnega značaja (vloga ni bila vložena po ZDIJZ). Prosilec tudi pozneje ni izrecno ali molče v to privolil, saj je v pritožbi izrecno celo navedel, da je organ njegovo zahtevo obravnaval na napačni pravni podlagi in da bi zahtevo moral obravnavati po Poslovniku Sveta zavoda.

 

ODLOČBA:


Številka: 090-154/2019/2
Datum: 19. 7. 2019

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odst. 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ) in 249. člena v povezavi s 4. točko prvega odstavka 279. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …………(dalje prosilec) z 9. 7. 2019, zoper odločitev Splošne bolnišnice Izola, Polje 40, 6310 Izola (v nadaljevanju organ), št. PKO-1228-P/19 z dne 1. 7. 2019, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo


ODLOČBO:

1.    Odločitev Splošne bolnišnice Izola, št. PKO-1228-P/19 z dne 1. 7. 2019, je nična.

2.    Posebni stroški v tem postopku niso nastali.


OBRAZLOŽITEV:

Organ je IP dne 18. 7. 2019 v reševanje odstopil pritožbo prosilca zoper odgovor št. PKO-1228-P/19 z dne 1. 7. 2019 (dalje izpodbijani odgovor). Iz priloženega spisa upravne zadeve izhaja, da je organ z izpodbijanim odgovorom odločil o zahtevi prosilca z dne 6. 6. 2019, s katerim je ta od organa zahteval kopijo magnetnega zapisa (magnetogram seje) Sveta zavoda z dne 2. 4. 2019. V izpodbijanem odgovoru organ pojasnjuje, da je zahtevo prosilca obravnaval po ZDIJZ in da zvočni posnetek seje Sveta zavoda ni prosto dostopna informacija, saj iz njega poleg vsebine povedanega izhaja tudi podoba glasu govorca. Dostop do zvočnih posnetkov predstavlja izjemo varstva osebnih podatkov po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Zvočni posnetek poleg osnovnih osebnih podatkov lahko vsebuje tudi glasovne značilnosti, kot so barva, ton glasu, glasnost, glasovne motnje in druge jezikovne govorne značilnosti, kot so hitrost govora, morebitne govorne motnje govorca, naglas, narečne prvine, jecljanje,..Glede na vse navedeno organ meni, da zahtevi prosilca ne more ugoditi.

Zoper izpodbijani odgovor je prosilec dne 9. 7. 2019 pri organu vložil pritožbo. Navaja, da je organ pri zavrnitvi uporabil napačno pravno podlago. Zahtevani zvočni posnetek je prosilec želel pridobiti kot član sveta zavoda, na podlagi 3. alineje 6. člena poslovnika, ki mu daje pravico, da kot član sveta zavoda dobi podatke, ki so pomembni za delo zavoda. Prav tako opozarja, da je njegova zahteva tudi v skladu s 35. členom poslovnika, ki določa, da se zapisnik dostavlja vsem članom, saj je magnetogram priloga k zapisniku, ker je namenjen tehničnemu preverjanju zapisanega. V skladu z navedenim prosilec ponovno zahteva zvočni zapis seje.

IP je pritožbo prosilca kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi, vzel v obravnavo. Kot organ druge stopnje je skladno z 247. členom ZUP izpodbijani odgovor organa preizkusil v delu, v katerem jo prosilec izpodbija, in v mejah njegovih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

IP uvodoma navaja 128. člen ZUP, ki določa, da je organ v zadevah, v katerih je po zakonu ali po naravi stvari za začetek upravnega postopka in za sam postopek potrebna zahteva stranke, pristojen začeti in voditi postopek samo, če je taka zahteva podana. ZDIJZ v drugem odstavku 5. člena določa, da ima vsak prosilec na svojo zahtevo pravico pridobiti od organa informacijo javnega značaja, ureditvi postopka z zahtevo za dostop do informacij javnega značaja pa je namenjeno celotno četrto poglavje v zakonu z naslovom »Postopek z zahtevo za dostop ali za ponovno uporabo« (členi 12 – 27.a ZDIJZ). ZDIJZ tako na več mestih jasno opredeljuje, da postopka za dostop do informacij javnega značaja ni mogoče voditi brez zahteve prosilca. Prosilec namreč zahteva dostop do informacije javnega značaja s pisno zahtevo za dostop do informacije javnega značaja, lahko pa tudi z neformalno zahtevo (12. člen ZDIJZ), vloži jo pri organu, za katerega meni, da z informacijo razpolaga (prvi odstavek 16. člena ZDIJZ), v zahtevi mora opredeliti informacijo, s katero se želi seznaniti in na kakšen način se želi seznaniti z vsebino zahtevane informacije (drugi odstavek 17. člena ZDIJZ), organ pa zahtevo, če ta tudi po pozivu organa ni ustrezno dopolnjena, zavrže (19. člen ZDIJZ). V 15. členu ZDIJZ določa, da o pisni zahtevi za dostop do informacije javnega značaja odločajo organi v postopku, ki ga določa ta zakon, za vprašanja postopka, ki niso urejena s tem zakonom, pa se uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek. Če organ zahtevi za dostop ugodi, ne izda posebne odločbe, temveč o tem napravi uradni zaznamek (prvi odstavek 22. člena ZDIJZ), če pa zahtevo za dostop delno ali v celoti zavrne, o tem izda pisno odločbo (drugi odstavek 22. člena ZDIJZ).

Ker se postopek za dostop do informacij javnega značaja lahko vodi zgolj na zahtevo prosilca, je v konkretnem primeru treba najprej ugotoviti, ali zahteva prosilca za dostop do informacij javnega značaja sploh obstaja oz. ali se je v postopku na prvi stopnji zgodila nepravilnost, ki ima za posledico ničnost odločbe. Po 249. členu ZUP se za nično izreče odločbo, če organ druge stopnje ugotovi, da se je zgodila v postopku na prvi stopnji nepravilnost, ki ima za posledico ničnost odločbe (279. člen tega zakona). Po 4. točki prvega odstavka 279. člena ZUP se med drugim izreče za nično odločba, ki jo je izdal organ brez zahteve stranke (128. člen tega zakona), pa stranka pozneje ni izrecno ali molče v to privolila.

Čeprav po določbi tretjega odstavka 17. člena ZDIJZ prosilcu ni treba izrecno označiti, da gre za zahtevo za dostop do informacije javnega značaja, pa jo mora organ vseeno obravnavati po ZDIJZ, če iz narave zahteve izhaja, da gre za zahtevo za dostop do informacije javnega značaja. IP je ugotovil, da iz zahteve prosilca z dne 6. 6. 2019 ne izhaja, da je bila vložena na podlagi ZDIJZ. Prosilec v zahtevi namreč pravne podlage ne navaja, očitno pa je, da se zahteva nanaša na predhodno korespondenco z organom, in sicer na vlogo prosilca z dne 9. 4. 2019. Ob tem prosilec v pritožbi z dne 9. 7. 2019 jasno navaja, da zahteve ni vložil po ZDIJZ, saj oporeka ravno temu, torej, da je organ o njegovi zahtevi odločil na napačni pravni podlagi. Vztraja, da je zahtevo vložil kot član Sveta zavoda in ne po ZDIJZ.

V konkretnem primeru organ ni razpolagal z zahtevkom prosilca za začetek postopka po ZDIJZ, saj iz narave zahteve ne izhaja, da gre za zahtevo za dostop do informacije javnega značaja, kot to določa tretji odstavek 17. člena ZDIJZ, prosilec pa v zahtevi dostopa do informacij javnega značaj tudi ne omenja.

Upoštevajoč navedeno dejansko stanje je IP zaključil, da je organ v konkretni zadevi izdal odločbo po ZDIJZ brez zahteve prosilca za posredovanje informacij javnega značaja (vloga ni bila vložena po ZDIJZ). Prosilec tudi pozneje ni izrecno ali molče v to privolil, saj je v pritožbi izrecno celo navedel, da je organ njegovo zahtevo obravnaval na napačni pravni podlagi in da bi zahtevo moral obravnavati po Poslovniku Sveta zavoda. IP ob tem še pripominja, da bo moral organ v ponovnem postopku o zahtevi prosilca odločiti na slednji pravni podlagi (torej upoštevaje dejstvo, da je prosilec zahtevo podal kot član sveta zavoda), pri čemer pa IP kot pritožbeni organi po ZDIJZ ni pristojen, da bi se spuščal v vsebino in v vprašanje, ali je prosilec do zahtevanih podatkov na podlagi Poslovnika Sveta zavoda tudi upravičen.

Ker organ ni imel podlage za izdajo odločbe po ZDIJZ, je IP na podlagi 249. člena ZUP v povezavi s 4. točko prvega odstavka 279. člena ZUP, odločitev organa PKO-1228-P/19 z dne 1. 7. 2019 izrekel za nično. Organ mora o zahtevi prosilca z dne 6. 6. 2019 odločiti ponovno, kot da izpodbijana odločitev sploh ni bila izdana. Pri tem je postal nadaljnji pritožbeni postopek brezpredmeten, zato IP skladno s 14. členom ZUP (načelo ekonomičnosti) ni ugotavljal morebitnih drugih kršitev v postopku, saj ugotovitev drugih kršitev ne bi spremenila odločitve oz. sploh ne bi vplivala na odločitev, da se izpodbijano odločbo izreče za nično.

IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (2. točka izreka te odločbe).

Ta odločba je skladno s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J in 32/16) oproščena plačila upravne takse.


Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, lahko pa se sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

Postopek vodila:
mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.
namestnica pooblaščenke

 

Informacijski Pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
informacijska pooblaščenka