Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG
dekorativna slika

FOIA Decisions

+ -
Date: 18.12.2020
Title: prosilec - Soške elektrarne Nova Gorica d.o.o.
Number: 090-308/2020
Category: Razno
Status: Refused


POVZETEK:

Prosilka je od zavezanca zahtevala posredovanje koncesijske pogodbe in gradbenega dovoljenja. Zavezanec je s sklicevanjem, da ne gre za informacijo javnega značaja po 4.a členu ZDIJZ zahtevo prosilke formalno zavrnil, ne glede na to, pa ji je dokumente prostovoljno posredoval, pri čemer je prekril varovane osebne podatke in poslovno skrivnost. Prosilka je v pritožbenem postopku navedla, da je dokumente prejel<, se pa ne strinja z odločbo zavezanca, da ta ni zavezan za posredovanje navedenih informacij. IP je v pritožbenem postopku izhajal iz dejanskega stanja, da prosilka z dokumenti razpolaga in da jih je prejela od zavezanca, zaradi česar prosilka v pritožbenem postopku nima pravnega interesa, saj svojega pravnega položaja, pravic in pravnih koristi s pritožbo ne more izboljšati, saj ji je bil dostop do dokumentov že omogočen. IP je zato pritožbo zavrnil kot neutemeljeno.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-308/2020/2

Datum: 18. 12. 2020


Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilka), z dne 26. 11. 2020, zoper odločbo Soških elektrarn Nova Gorica d. o. o., Erjavčeva ulica 20, 5000 Nova Gorica (v nadaljevanju zavezanec), št. SE133836 z dne 5. 11. 2020, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

 

 

O D L O Č B O:

 

  1. Pritožba prosilke zoper odločbo Soških elektrarn Nova Gorica d. o. o., št. SE133836 z dne 5. 11. 2020, se zavrne.
  1. V tem postopku posebni stroški niso nastali.

 

 

O b r a z l o ž i t e v :

 

 

Prosilka je dne 12. 10. 2020 na zavezanca naslovila zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, in sicer je zahtevala, da ji organ posreduje kopijo:

  1. sklenjene oz. veljavne koncesijske pogodbe o gospodarskem izkoriščanju reke Soče za proizvodnjo električne energije, sklenjeno med Republiko Slovenijo in organom, skupaj z vsemi veljavnimi aneksi in prilogami in
  2. pravnomočnega gradbenega dovoljenja, na podlagi katerega je bila HE Solkan zgrajena in pričela obratovati novembra 1984.

 

Zavezanec je z odločbo št. SE133836 z dne 5. 11. 2020 zahtevo prosilke zavrnil. Kljub temu pa je na prostovoljni osnovi, brez precedensa, z izjemo podatkov, ki predstavljajo osebne podatke in poslovne skrivnost, prosilki posredoval zahtevane dokumente. V obrazložitvi odločbe je zavezanec pojasnil, da sodi med subjekte pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, zahtevani dokumenti pa ne sodijo pod nobeno izmed kategorij informacij iz 4.a člena ZDIJZ, zaradi česar zahtevani dokumenti ne predstavljajo informacije javnega značaja, ki bi jih bil zavezanec dolžan posredovati prosilcem. Ne glede na to, si zavezanec prizadeva za transparentnost svojega delovanja, zato je prosilki na prostovoljni osnovi razkril zahtevana dokumenta, pri čemer je iz dokumentov izločil osebne podatke, ter podatke, ki predstavljajo poslovno skrivnost.

 

Prosilka je dne 26. 11. 2020 zoper navedeno odločbo vložil pritožbo. V pritožbi je navedla, da jo izpodbija zaradi napačne uporabe materialnega prava in predlaga, da IP odločbo v zavrnilnem delu odpravi. Prosilka je navedla, da je zavezanec dokumente de facto že razkril, vendar to ne pomeni razkritja po ZDIJZ. Prosilka tako zahteva, da se ji informacije razkrijejo po ZDIJZ in ne po lastni dobri volji in presoji.

 

Prosilka je tudi navedel, da zavezanec ni zgolj poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, temveč gre tudi za podjetje, ki opravlja gospodarsko javno službo proizvodnje elektrike. Da družba opravlja javno službo, izhaja tudi iz tega, da je koncesionar, s katerim je država sklenila koncesijsko pogodbo. Koncesija namreč pomeni prenos določene naloge države, ki se opravlja kot dejavnost širšega družbenega pomena in kot javna služba v javnem interesu, na določeno fizično ali pravno osebo. Posledično je zavezanec tudi za informacije po 4. členu ZDIJZ. Koncesijska pogodba je javno regulirana in kot taka podvržena javnemu nadzoru. Prosilka je še navedla, da je pri pregledu dokumentov ugotovila, da je zavezanec počrnil zgolj podpisnike pogodb in aneksov, čeprav so ti razvidni iz javnih evidenc in poslovnih registrov. Drugih poslovnih skrivnosti pa v dokumentih sploh ni, kar že samo po sebi kaže, da gre zgolj za pavšalno izmikanje organa. Javno bi moralo biti tudi gradbeno dovoljenje, saj je bilo pridobljeno na delovnem področju izvajanja javne službe. Ker ima HE Soča zagotovo vpliv na okolje in tok reke, je v javnem interesu, da se gradbeno dovoljenje razkrije po ZDIJZ. Gradbeni dovoljenji tudi nista pokriti z nobeno od izjem, zaradi katere bi organ lahko zavrnil njihovo posredovanje. Prosilka je mnenja, da gre za informacije javnega značaja po 4. členu ZDIJZ in da ni podana nobena izjema iz 5. oz. 6. člena ZDIJZ.

 

Z dopisom št. SE133836 z dne 5. 11. 2020 je zavezanec pritožbo prosilke odstopil v reševanje IP, skladno z 245. členom ZUP. Zavezanec je ob odstopu pritožbe tudi navedel, da ne držijo pritožbene navedbe prosilke. Zavezanec namreč ne opravlja gospodarske javne službe. Skladno z Zakonom o gospodarskih javnih službah (ZGJS) se lahko določena dejavnost v obliki gospodarske javne službe na posameznem področju opravlja le, če je tako določeno z enim izmed sektorskih zakonov. Poslovna dejavnost zavezanca je proizvodnja električne energije v hidroelektrarnah, ki jo primarno ureja Energetski zakon (EZ-1). Za potrebe izvajanja svoje poslovne dejavnosti je zavezanec s sklenitvijo koncesijske pogodbe v letu 2002 pridobil pravico za izkoriščanje naravne dobrine vode Soče, Idrijce in Bače, ki je urejena v ZVO-1. Proizvodnja električne energije bi bila gospodarska javna služba le, če bi tako določala EZ-1 ali ZVO-1. Ravno nasprotno pa EZ-1 v drugem odstavku 35. člena določa, da se navedena dejavnost opravlja prosto na trgu že od leta 1999. Da proizvodnja električne energije ne predstavlja gospodarske javne službe, je odločil tudi že IP v primerljivi odločbi št. 090-240/2013/4 z dne 26. 1. 2014. Podlage, da gre za gospodarsko javno službo, ne daje niti ZVO-1. Sama sklenitev koncesijske pogodbe po pravni naravi ne predstavlja podlage za izvajanje javne službe. Gre namreč za obliko pogodbenega razmerja, ki se sklepa na podlagi ZVO-1 in se razlikuje od koncesijskih pogodb sklenjenih v skladu z ZGJS. Zavezanec ni prevzel državne obveznosti proizvodnje električne energije v javno korist v zameno za plačilo s strani koncedenta, temveč je sam pridobil dovoljenje za gospodarsko izkoriščanje vode, v zameno za plačilo koncedentu. Da gre za zavezanca zgolj na podlagi 4.a člena ZDIJZ, pa izhaja tudi iz registra zavezancev, dostopnega na portalu AJPES. Ker zavezanec ne opravlja gospodarske javne službe, ne more biti zavezan k posredovanju informacij javnega značaja, ki se nanašajo na delovno področje javne službe. Zavezanec je ne glede na to prosilki prostovoljno posredoval zahtevano dokumentacijo in iz nje izločil zgolj osebne podatke in poslovno skrivnost, z namenom zagotoviti najvišjo stopno transparentnosti, pri čemer je ravnal v okviru lastne presoje in ne na podlagi kogentne zakonske norme. Iz navedenega sledi, da prosilka z zahtevanimi dokumenti že razpolaga, hkrati pa jih lahko prosto razkriva tretjim osebam. Zavezanec posledično ugotavlja, da prosilka nima več pravnega interesa v pritožbenem postopku, saj odločitev IP na njegov položaj ne bi imela več nikakršnega vpliva.

 

Pritožba ni utemeljena.

 

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnica oziroma prosilka izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

 

Ob natančnem pregledu celotne dokumentacije, pritožbenih navedb in pojasnil zavezanca v pritožbenem postopku, IP ugotavlja, da je prosilka na podlagi ZDIJZ zahtevala določene dokumente, ki jih je od zavezanca tudi prejela. Resda je zavezanec zahtevo prosilke formalno zavrnil, vendar je IP izhajal iz trenutnega dejanskega stanja, in sicer, da je zavezanec ne glede na to prosilki vendarle omogočil dostop do dokumentov, ki jih je ta zahtevala z vložitvijo zahteve po ZDIJZ. Iz pritožbenih navedb prosilke ne izhaja, da bi se želela seznaniti z dodatnimi dokumenti, oz. da je organ na navedenih dokumentih prekril preveč podatkov. Ravno nasprotno, prosilka izrecno navaja, da je organ sicer določene podatke prekril, vendar gre za podatke, ki so dostopni v javnih registrih. Prosilka se torej glede posredovanih informacij javnega značaja ne pritožuje, pritožuje se zgolj načelno, zaradi formalnih stališč zavezanca, da slednji glede konkretnih dokumentov ni zavezanec po ZDIJZ.

 

Iz navedenega izhaja, da prosilka v pritožbenem postopu glede dostopa do zahtevanih dokumentov ne more izboljšati svojega pravnega položaja, zato v pritožbenem postopku nima pravovarstvenega interesa. IP je namreč upošteval dejansko stanje, da prosilka z dokumenti razpolaga, da jih je prejela od zavezanca in na podlagi vložene zahteve po ZDIJZ. Ker prosilka ne prereka delnega dostopa glede posredovanih dokumentov v pritožbenem postopku, v konkretnem primeru ne more doseči drugačnega ali boljšega pravnega položaja od trenutnega. Pritožbeni postopek je namenjen predvsem temu, da lahko prosilka v njem pridobi dokumente, ki jih na prvi stopnji ni prejela. Glede na to, da je prosilka dokumente na prvi stopnji prejela, IP ne more zavezancu naložiti, naj te iste dokumente prosilki na podlagi pritožbenega postopka posreduje znova. Pravica prosilke je namreč v tem, da se seznani z zahtevano informacijo. Ker se je prosilka z informacijami že seznanila, in sicer jih je prejela na podlagi vložene zahteve po ZDIJZ, v pritožbenem postopku nima pravovarstvenega interesa, zato je IP pritožbene navedbe v konkretnem postopku štel za irelevantne.

 

Posledično je IP pritožbo prosilke, ki se nanaša na dostop do dokumentov, s katerimi prosilka že razpolaga, kot neutemeljeno zavrnil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

 

Posebni stroški v tem postopku niso nastali, zato je IP odločil kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 – UPB5) oproščena plačila upravne takse.

 

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

Postopek vodila:

mag. Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.,

svetovalka Informacijskega pooblaščenca

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka