Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

FOIA Decisions

+ -
Date: 17.07.2019
Title: prosilec - Šolski center Krško - Sevnica
Number: 090-122/2019
Category: Ali dokument obstaja?
Status: Refused


POVZETEK:

Prosilka je vložila pritožbo zoper del dokumentacije, do katere ji je bil dostop z izpodbijano odločbo ugoden. IP je ob dejstvu, da se njegova presoja nanaša na pravilnost in zakonitost odločitve organa, in ne na presojo pravilnosti vsebine dokumentov, ki so predmet presoje ali postopkov, v katerih so ti nastali, ugotovil, da je organ predmetne dokumente pravilno prepoznal kot prosto dostopne informacije javnega značaja in zato prosilkino pritožbo zavrnil.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-122/2019/3
Datum: 17. 7. 2019

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), drugega odstavka 22. člena in tretjega ter četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/2014, 19/2015 – odl. US, 102/15, 7/18; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ….(v nadaljevanju prosilka) z dne 18. 4. 2019, zoper odločbo Šolskega centra Krško – Sevnica, Cesta krških žrtev 131, 8270 Krško (v nadaljevanju organ), št. DIJZ-2/2019 z dne 4. 4. 2019, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo


O D L O Č B O:

1.    Pritožba prosilke z dne 18. 4. 2019 zoper odločbo Šolskega centra Krško – Sevnica, št. DIJZ-2/2019 z dne 4. 4. 2019, se zavrne.

2.    V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.


OBRAZLOŽITEV:

Prosilka je z zahtevo z dne 1. 2.2019 od organa zahtevala fotokopije vseh dokumentov (računov, vlog, vsebinskih in finančnih poročil) povezanih z vsemi projektnimi tedni, ki jih je soorganizirala za druge letnike pri organu, za obdobje od junija 2012 do septembra 2018. Zahtevo je vložila skupaj s tam imenovano fizično osebo.

Organ jo je z dopisom z dne 15. 2. 2019 pozval k dopolnitvi zahteve, in sicer, da poimensko navede, katero dokumentacijo oziroma informacijo glede projektnih tednov za drugi letnik zahteva.

Prosilka v postavljenem roku zahteve ni dopolnila, zato je organ izdal odločbo upoštevajoč njeno zahtevo z dne 1. 2. 2019. Z odločbo, št. DIJZ-2/2019 z dne 4. 4. 2019, je organ prosilkini zahtevi delno ugodil tako, da ji je izročil fotokopije dokumentacije, s katero razpolaga, in se nanaša na izvedbo projektnih tednov v letu 2013, v letu 2014, v letu 2015, v juniju in septembru 2016, v juniju in septembru 2017 ter juniju in avgustu leta 2018, in sicer na način, da je v 1. točki izreka po letih pomensko navedel vse dokumente, do katerih je prosilki dostop odobril. Z 2. točko izreka pa je odločil, da se zahteva v delu, ki se nanaša na osebne podatke, katerih razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov, to je: osebne podatke dijakov in njihova plačila, in za dokumente iz leta 2012, zavrne. V razlogih je organ najprej pojasnil, da je prosilkino zahtevo obravnaval ločeno od zahteve druge fizične osebe. Sklicujoč se na določbe 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in določbe Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1) je pojasnil, da prosilki ni posredoval informacij, ki se nanašajo na plačila posameznih dijakov, saj ta dokumentacija vsebuje njihove osebne podatke in razkriva, koliko je posamezni dijak prispeval k izvedbi projektnega tedna. Glede ostalih informacij – dokumentov, npr. finančnih poročil glede izvedbe projektnih tednov, do katerih je zavrnil dostop, se sklicuje na določbo 4. člena ZDIJZ in navaja, da ta informacija ne obstaja in da je skladno s prakso IP organ tudi ni dolžan ustvariti. Glede dokumentacije za projektni teden, ki se je izvajal v juniju 2012, pa organ navaja, da z njo ne razpolaga več ter se pri tem sklicuje na 30. člen Zakona o računovodstvu, ki določa, da se te listine hranijo pet let. Organ tudi pojasni, da so iz izročene dokumentacije razvidni tudi skupni stroški projektnih tednov za obdobje od junija 2013 do septembra 2018 in višina prihodkov. Prav tako so iz lastnoročnih zapisov in kartic konta prihodki- šola v naravi razvidni prispevki oziroma vplačila dijakov ter prihodki iz naslova sofinanciranja in donacij. Organ še navaja, da je prosilka kot soorganizatorka relevantnih projektnih tednov že vpogledala v vso dokumentacijo glede tega in tudi lastnoročno podpisala račun v zvezi s tem. Na koncu organ še navaja, da je glede dokumentacije iz 1. točke izreka odločbe odločil, da jo lahko prosilka vpogleda v tajništvu organa, čeprav je zahtevala fotokopije, saj je način seznanitve prosilca z informacijami v pristojnosti organa.

Prosilka je po prejemu odločbe pri organu vložila vlogo z dne 18. 4. 2019, naslovljeno » Pripombe in dodatna vprašanja v zvezi s finančno dokumentacijo povezano z organizacijo projektnega tedna Tabor preživetja v naravi v letu 2018«. V njej je navajala, da vlaga pritožbo na prejeto finančno dokumentacijo povezano s taboroma Lepena 2018 in Olib 2018 ter prosi za odgovore na naslednja vprašanja:
-    koliko sredstev je bilo pridobljenih z donacijami in zbiralnimi akcijami in za poplačilo katerih
stroškov tabora so bila porabljena,
-    kolikšen je bil znesek za stroške tabora, ki so ga dijakinje in dijaki lanskih drugih letnikov
poravnali s položnicami in za poplačilo katerih stroškov tabora so bila tako pridobljena sredstva porabljena,
-    zakaj direktorica izvajalcem ni izdala podjemnih pogodb, kot je to določeno z razpisno dokumentacijo za občinska sredstva , ki jo je kot odgovorna oseba pregledala in podpisala; v prijavi je bila poraba sredstev pridobljenih z občinskim razpisom natančno in namensko določena.

Organ je nato prosilko z dopisom z dne 26. 4. 2019 pozval k odpravi pomanjkljivosti pritožbe, saj je menil, da je vloga nepopolna in nerazumljiva. Pozval jo je, naj se opredeli, ali gre za Pripombe in dodatna vprašanja v zvezi s finančno dokumentacijo povezano z organizacijo projektnega tedna Tabor preživetja v naravi v letu 2018 ali za pritožbo.

Prosilka je v odgovor na ta dopis organu poslala vlogo z dne 26. 4. 2019, v kateri je navajala, da vlaga pritožbo glede finančne dokumentacije povezane z organizacijo projektnega tedna Tabor preživetja v naravi 2018.

Organ je nato prosilkino pritožbo posredoval v reševanje IP, z dopisom z dne 13. 5. 2019. Iz njega izhaja, da je opravil predhodni preizkus pritožbe. Kot prilogo je posredoval tudi dokumentacijo zadeve in dokumente, ki so bili izročeni prosilki v delu, ki se nanaša na projektna tedna v letu 2018, saj se prosilkina pritožba nanaša samo na slednja. Poleg tega v zvezi s pritožbenimi navedbami še pojasnjuje, da je iz izročene fotokopije dokumentacije za projektna tedna v letu 2018 razvidno, koliko sredstev je bilo pridobljenih z donacijami in zbiralnimi akcijami (gre za znesek 2.766,56 EUR v juniju 2018 ter za znesek 2.252,20 EUR v avgustu 2018 ). Nadalje je iz izročene dokumentacije za projektna tedna v letu 2018 razvidno, koliko denarnih sredstev so k izvajanju projektnih tednov prispevali dijaki, in sicer junija 20018 znesek 2.422,56 EUR in avgusta 2018 znesek 2.160,20 EUR. Med tem, ko ne obstaja informacija o tem, za poplačilo katerih stroškov tabora so bile porabljene donacije, sredstva pridobljena z zbiralnimi akcijami ter prispevki dijakov, ker so se prejete fakture poplačevale v skladu z zapadlostjo z denarnimi sredstvi pridobljenimi za izvedbo projektih tednov. Navaja še, da prosilkine navedbe pod tretjo alinejo pritožbe niso predmet sporne odločbe.

IP je pritožbo kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi, vzel v obravnavo.

Z dopisom, št. 090-122/2019/2 z dne 16. 7. 2019 je IP, skladno z drugim odstavkom 9. člena ZUP, prosilki v vednost poslal dopis organa z dne 13. 5. 2019.

K I. točki izreka:

Pritožba ni utemeljena.

Kot organ druge stopnje je IP skladno z 247. členom ZUP izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo je prosilec izpodbijal, in v mejah njegovih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

IP najprej ugotavlja, da v obravnavani zadevi ni sporno, da je prosilka vložila zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, da organ zavezanec za dostop do informacij javnega značaja, in da zahtevani dokumenti izpolnjujejo vse elemente informacij javnega značaja iz 4. člena ZDIJZ. Prav tako prosilka ne izpodbija odločbe organa glede presoje v zvezi z 2. točko izreka, s katero je zaradi izjeme varstva osebnih podatkov iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, organ zavrnil njeno zahtevo v delu, ki se nanaša na osebne podatke dijakov in njihova plačila.

Prosilka vlaga pritožbo glede finančne dokumentacije, ki jo je prejela in se nanaša na projektna tedna, ki sta bila izvedena v letu 2018, zato se obseg presoje IP v pritožbenem postopku nanaša le na ta del dokumentov.

Ob tem IP izpostavlja, da se njegova presoja nanaša na pravilnost in zakonitost odločitve organa, da je predmetno dokumentacijo, ki si se nanaša na projektna tedna v letu 2018, prepoznal kot informacijo javnega značaja in jo zato posredoval prosilki, kot izhaja iz 1. točke izreka izpodbijane odločbe. Obseg presoje v postopkih dostopa do informacij javnega značaja obsega namreč presojo postulatov te ustavne kategorije. Povedano drugače, v postopkih dostopa do informacij javnega značaj, organ in posledično tudi IP, presojata, ali dokumenti, ki so predmet zahteve, izpolnjujejo elemente informacije javnega značaja iz 4. člena ZDIJZ. Torej, ali informacija izvira iz delovnega področja organa, ali organ z njo razpolaga in ali se nahaja v materializirani obliki. Ko je ta presoja opravljena, sledi ugotavljanje, ali so te informacije v celoti ali deloma prosto dostopne ali pa za njihovo razkritje obstaja katera od izjem iz prvega odstavka 6. člena ali iz 5a. člena ZDIJZ. Nikakor pa se v postopkih dostopa do informacij javnega značaja ne presoja pravilnosti vsebine dokumentov, ki so predmet presoje ali postopkov, v katerih so ti nastali. Zato IP pritožbene navedbe prosilke, ki se nanašajo na samo vsebino finančnih dokumentacije, povezane z relevantnima projektnima tednoma, zavrača kot neutemeljene.

Z vpogledom v izpodbijano odločbo in priloženo dokumentacijo, IP ugotavlja, da je organ v zvezi s predmetnima projektnima tednoma iz leta 2018, kot prosto dostopne informacije prosilki posredoval dokumente iz osme in devete alineje 1. točke izreka izpodbijane odločbe, ki jih je tam poimensko navedel, na način, da jih je mogoče enoznačno identificirati, zato jih IP v na namen ne našteva v razlogih te odločbe. Prosilka pa tudi ne ugovarja, da v zvezi s tem delom zahteve organ ne bi odločil o vseh dokumentih, s katerimi razpolaga.

Upoštevajoč navedbe organa v izpodbijani odločbi, da se večina stroškov poletnih tednov, ki predstavlja dejavnost šole, ki je za dijake 2. letnika obvezna, krije s plačili dijakov, s sredstvi pridobljenimi z donacijami in sofinanciranjem s strani občine Krško, iz sredstev pridobljenih s prodajo starega papirja, razlika pa se poplača s sredstvi zavoda, ki so pridobljena iz državnega proračuna,  je IP ugotovil, da dokumenti, ki se nanašajo na poletna tedna  iz leta 2018 iz 1. točke izreka izpodbijane odločbe, obsegajo lastnoročna zapisa prihodkov dijakov, prihodkov pridobljenih s prodajo starega papirja in iz donacij oziroma sofinanciranj, ter zapis stroškov z izvedbo konkretnega poletnega tedna, račune in pogodbo o sofinanciranju, sklenjeno med organom in občino. Prosilka te ugotovitve organa ne izpodbija oziroma ne navaja, da organ ni odločil o vseh dokumentih, ki se nanašajo na ta del zahteve, predmet presoje tega pritožbena postopka pa ni bil morebitni ugovor, da organ ni odločil o zahtevanih ali pa o vseh dokumentih relevantnega dela zahteve.

Prosilkine pritožbene navedbe so oblikovane v obliki vprašanj, na katere želi odgovore. Kot je IP pojasnil že zgoraj, iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ izhaja logičen sklep, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma tisti dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. IP torej poudarja, da so organi dolžni omogočiti prosilcem dostop le do že obstoječih informacij ter niso dolžni ustvarjati novih dokumentov, zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Navedeno pomeni, da odgovori na vprašanja oziroma pojasnila, razne obrazložitve, komentarji in analize stanj ne predstavljajo informacije javnega značaja.

Na pojasnila, odgovore in razlage se torej načelo prostega dostopa, zapisano v 5. členu ZDIJZ, ne razteza, zato organi zavezanci na podlagi ZDIJZ niso dolžni prosilcem odgovarjati na vprašanja, s katerimi se od njih pričakuje pojasnila, mnenja in podobno (v zvezi z delovnim področjem organa), da bi zadostili zahtevi prosilca. Organi, ki so zavezani po ZDIJZ, so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav, predelati ali spremeniti ter analizirati podatkov. Dolžnost posredovanja informacij se namreč nanaša le na tako imenovane »surove« informacije. Posledično to pomeni, da prosilkine pritožbene navedbe, s katerimi poskuša pridobiti odgovore na vprašanja, ne morejo predstavljati pritožbenih ugovorov, ki bi se nanašali na pravilnost in zakonitost dostopa do relevantnih dokumentov.

Iz samega ZUP, Uredbe o upravnem poslovanju ter načela prijazne in odprte javne uprave, sicer izhaja obveznost organov, da odgovorijo na vsako vlogo stranke, torej, da po svojih najboljših močeh, predvsem pa upoštevajoč svojo (predvsem stvarno) pristojnost, pomagajo prosilcu, da pride do želenih podatkov. Vendar pa IP izpostavlja, da ZDIJZ ne predstavlja instrumenta za zagotavljanje informiranosti prosilcev izven dometa samega zakona, ki konkretizira pravico pridobivanja že ustvarjenih dokumentov, s katerimi organ tudi dejansko (fizično oz. elektronsko) razpolaga. V kolikšnem obsegu organi prosilcem odgovarjajo na vprašanja, pa ni del postopkov po ZDIJZ, temveč je predmet njihovih komunikacijskih strategij oziroma drugih postopkov skladno z Uredbo o upravnem poslovanju. Skladno z načelom varstva pravic strank (7. člen ZUP) pa je treba v primeru, ko prosilec organu postavlja vprašanja, vendar iz preostale vsebine njegove vloge izhaja, da želi pridobiti informacije javnega značaja, rešiti ključno vprašanje, ali organ razpolaga z dokumentom, iz katerega bi bil razviden odgovor na zastavljeno vprašanje.

Upoštevajoč navedene argumente, je IP pritožbene navedbe, podane v obliki vprašanj, presojal tudi v tem obsegu. V vpogledom v dokumente, ki so bili prosilki posredovani, je ugotovil, da odgovor na prosilkino vprašanje iz prve in druge alineje pritožbe, ki se nanaša na pridobljena sredstva, izhaja iz dokumentov, konkretneje iz obeh lastnoročnih zapisov prihodkov. To je pojasnil tudi organ v razlogih izpodbijane odločbe, konkretneje pa tudi v dopisu z dne 13. 5. 2019, ki je bil prosilki posredovan z dopisom IP, št. 090-122/2019/2 z dne 16. 7. 2019. V zvezi z informacijo o tem, za poplačilo katerih stroškov tabora so bile porabljene donacije, sredstva pridobljena z zbirnimi akcijami in prispevki dijakov, organa navaja, da informacija ne obstaja. IP ni našel razlogov, da tem navedbam ne bi verjel, saj je organ prosilki odobril dostop do računov, ki so nastali v zvezi s predmetnima poletnima tednoma, novega dokumenta, iz katerega bi izhajali ti podatki, pa organ ni bil dolžan ustvariti. Kot pravilno navaja že organ v razlogih ob sklicevanju na prakso IP, ZDIJZ zagotavlja pravno varstvo le glede informacij, ki dejansko že obstajajo v materializirani obliki. Če kateri od navedenih pogojev (npr. dokument se ne nahaja v materializirani obliki) ni izpolnjen, pomeni, da zahtevana informacija javnega značaja ne obstaja in posledično zahtevi oz. pritožbi prosilca v tem delu ni mogoče ugoditi. Zavezanci po ZDIJZ niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga (ponovno) pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo. Zavezanci tako niso dolžni zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, torej niso dolžni izdelati, predelati ali spremeniti (dograditi) informacij, s katerimi razpolagajo.

Na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja, navedenih argumentov in pravnih podlag je IP zaključil, da so pritožbene navedbe v celoti neutemeljene, izpodbijana odločba pa pravilna in zakonita, zato je
na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP pritožbo zavrnil in odločil kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Pri tem pa IP samo pojasnjuje, da so navedbe organa na koncu izpodbijane odločbe glede načina seznanitve prosilca z informacijami, ki naj bi bil v pristojnosti organa, napačne. IP pojasnjuje, da način seznanitve predstavlja eno od obveznih sestavih zahteve (2. točka drugega odstavka 17. člena ZDIJZ)  in ga določi prosilec (14. člen Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja, Ur.l. RS, 24/16). Glede na navedeno organ nima možnosti samovoljnega spreminjanja oblike, v kateri bo prosilcu omogočen dostop do zahtevane informacije javnega značaja. Takšno stališče izhaja tudi iz sodne prakse. V sodbi, št. I U 1915/2011-14 z dne 13. 3. 2013 je Upravno sodišče navedlo, da sta »skladno z določili 2. točke drugega odstavka 17. člena ZDIJZ v povezavi s prvim odstavkom 133. člena ZUP tako upravni organ prve stopnje kot drugostopni organ v pritožbenem postopku v celoti vezana na zahtevek stranke in sta zgolj v tem okviru tudi dolžna odločiti«. Kot je še navedlo sodišče »bi nasprotno pomenilo odločanje organa brez zahtevka stranke in kot tako predstavljalo ničnostni razlog po 4. točki prvega odstavka 279. člena ZUP, pri katerem gre za eno izmed najtežjih nezakonitosti, saj je institut ničnosti odločbe zakonodajalec opredelil kot časovno neomejeno izredno pravno sredstvo, katerega namen je odstraniti obstoječe odločbe in sklepe, če je bilo z njimi odločeno o vsebinskih vprašanjih, ki vsebujejo najtežje nezakonitosti«. V obravnavni zadevi je prosilka z zahtevo želela dostop do fotokopij predmetne dokumentacije, organ je z odločitvijo (1. točko izreka) prosilki takšno obliko dostopa sicer tudi odobril, vendar je v razlogih izpodbijane odločbe navedel, da ima prosilka pravico do vpogleda v odobreno dokumentacijo. Ker pa postane pravnomočen oziroma dokončen in izvršljiv le izrek odločbe, ki je v tem pogledu pravilen, je IP zgornja pojasnila o očitno napačnem tolmačenju organa, navedel zgolj v izogib morebitnim nepravilnostim pri izvršitvi izpodbijane odločbe.


K 2. točki izreka:

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 3. točke izreka te odločbe.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16 in 30/18 – ZKZaš) oproščena plačila upravne takse.

 

Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

Postopek vodila:
Maja Wondra Horvat, univ. dipl. prav
svetovalka IP

 

Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
informacijska pooblaščenka