Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

FOIA Decisions

+ -
Date: 12.02.2020
Title: prosilec - Slovenska obveščevalno-varnostna agencija
Number: 090-278/2019
Category: Ali dokument obstaja?, Tajni podatki
Status: Sustained in part


POVZETEK:

Organ je z odločbo zavrnil prosilcu dostop do zahtevanega dokumenta, ki se nanaša na predstojnika organa iz razloga neizpolnjevanja t.i. kriterija materializirane oblike, dostop do zahtevanih pooblastil pa zaradi varstva tajnih podatkov, glede dostopa do zahtevanih potrdil pa je organ prosilcu sicer ugodil, vendar je določil drugačen način seznanitve kot jo je opredelil prosilec (vpogled namesto posredovanja dokumentov po elektronski poti). IP se je v pritožbenem postopku opredelil najprej do procesnih vprašanj, ki so bila v obravnavanem primeru sporna, torej glede nadomestitve odločbe št. 071-3/2018/40 z dne 28. 10. 2019 z izpodbijano odločbo in združitve treh zahtev prosilca brez sklepa. Ugotovil je, da kršitve organa ne predstavljajo bistvenih kršitev pravil postopka, zaradi katere bi bilo potrebno izpodbijano odločbo odpraviti. Nadalje je IP ugotovil, da organ z zahtevanimi podatki o predstojniku organa ne razpolaga v materializirani obliki, torej vsi pogoji za informacijo javnega značaja niso izpolnjeni, zahtevana pooblastila pa niso dostopna javnosti zaradi varstva tajnih podatkov po 1. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ker ima prosilec pravno varovano pravico izbrati, na kakšen način se želi seznaniti z vsebino zahtevane informacije (fotokopija, prepis, vpogled, elektronski zapis) in v obravnavanem primeru ne gre za avtorsko varovano delo, je IP organu naložil, da je dolžan prosilcu posredovati potrdila v elektronski obliki. Tudi če se zahtevana potrdila na nahajajo v elektronski obliki, jih je organ dolžan v takšno obliko pretvoriti, če ima za to tehnične možnosti, in organ jih v obravnavanem primeru nedvomno ima. Prosilec je sicer zahteval posredovanje zahtevanih informacij na elektronski naslov, vendar ZDIJZ določa kot eno od oblik posredovanja elektronski zapis, ki pa nujno ne predstavlja posredovanja dokumentov na elektronski naslov prosilca, saj posredovanje »elektronskega zapisa« obsega tudi posredovanje fizičnega nosilca podatkov, kjer so podatki zabeleženi v elektronski obliki. IP je tako ugodil pritožbi prosilca glede načina seznanitve z zahtevanimi potrdili.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-278/2019/11

Datum: 13. 2. 2020

 

 

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju: ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16 in 7/18; v nadaljevanju: ZDIJZ), prvega in drugega odstavka 248. člena ter prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilec), z dne 6. 12. 2019, zoper odločbo Slovenske obveščevalno-varnostne agencije, Stegne 23c, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: organ), št. 071-3/2018/52 z dne 3. 12. 2019, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

 

ODLOČBO:

 

  1. Pritožbi prosilca z dne 6. 12. 2019 se delno ugodi in se odločba Slovenske obveščevalno-varnostne agencije, št. 071-3/2018/52 z dne 3. 12. 2019, odpravi v točki 4 izreka, v delu, ki se nanaša na način seznanitve prosilca z zahtevanimi potrdili:

 »Organ je dolžan v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe posredovati prosilcu potrdila št. 1004-40/2012/32 z dne 3. 9. 2012, št. 1004-40/2012/35 z dne 3. 9. 2012, št. 1004-6/2015/6 z dne 21. 4. 2015 in št. 1004-3/2019/2 z dne 24. 1. 2019, v elektronski obliki.«.

 

  1. V preostalem delu se pritožba prosilca zavrne.
  1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

Obrazložitev:

 

Prosilec je na organ naslovil tri zahteve za posredovanje dokumentov v elektronski obliki:

  1. Z zahtevo z dne 19. 9. 2019 je zahteval kopijo uradnega potrdila oziroma drug uradni dokument, ki izkazuje, da je aktualni predstojnik organa … opravil strokovni izpit iz upravnega postopka, oziroma da je skladno z veljavnimi prisilnimi predpisi usposobljen za odločanje in vodenje upravnega postopka.
  2. Isti dan je zahteval še vsa veljavna pooblastila predstojnika, izdana od vključno leta 2010 dalje na podlagi ZUP, uradnim osebam, zaposlenim v organu, ki vodijo postopke do izdaje odločbe oziroma opravljajo posamezna postopkovna (formalna) dejanja v upravnih postopkih iz pristojnosti organa za izdajanje dovoljenj za dostop do tajnih podatkov in postopkih varnostnega preverjanja (rednega in vmesnega) po Zakonu o tajnih podatkih (v nadaljevanju: ZTP)[1]  ter postopkih varnostnega preverjanja po 27. členu Zakona o Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji (v nadaljevanju: ZSOVA)[2]. V zvezi s temi dokumenti je zaprosil za delni dostop, če zahtevane informacije vsebujejo osebne podatke ali tajne podatke po ZTP (npr. opravilne št., datume izdaje, izdajatelja in druge administrativne podatke…).
  3. Z zahtevo z dne 10. 10. 2019 pa je zahteval kopije vseh potrdil o opravljenih izpitih iz 40. člena ZSOVA, za izvrševanje dolžnosti in pooblastil uradne osebe organa, ki so jih opravili direktorji in namestniki direktorja organa, imenovani na ta položaj, v času od vključno leta 2012 do sedaj, in pred imenovanjem niso bili zaposleni v organu oziroma niso bili uradne osebe organa. Če ti dokumenti obsegajo podatke, ki so izjema od prostega dostopa, je zaprosil za delni dostop. In če obstajajo izjeme od prostega dostopa je prosil še za presojo, če je javni interes glede razkritja zahtevanih informacij močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevanih informacij.

 

Organ je o navedenih zahtevah odločil z odločbo št. 071-3/2018/52 z dne 3. 12. 2019 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba):

  1. Zahtevo prosilca za dostop do kopije potrdila o opravljenem strokovnem izpitu iz upravnega postopka za direktorja organa … ali drugega uradnega dokumenta, ki izkazuje, da je opravil strokovni izpit iz upravnega postopka, oziroma da je skladno z veljavnimi prisilnimi predpisi usposobljen za odločanje in vodenje upravnega postopka, je zavrnil iz razloga, ker organ s takšnim dokumentom ne razpolaga v materializirani obliki.
  2. Prav tako je zavrnil zahtevo prosilca za posredovanje vseh veljavnih pooblastil predstojnika, izdanih od vključno leta 2010 dalje na podlagi ZUP, uradnim osebam zaposlenim v organu, ki vodijo postopke do izdaje odločbe oziroma opravljajo posamezna postopkovna dejanja v upravnih postopkih iz pristojnosti organa, ker so vsa veljavna pooblastila označena v skladu z določili ZTP, najmanj s stopnjo tajnosti INTERNO, in kot taka predstavljajo izjemo od prostega dostopa po 1. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
  3. Zahtevi za posredovanje kopij vseh potrdil o opravljenih izpitih iz 40.b člena ZSOVA, za izvrševanje dolžnosti in pooblastil uradne osebe organa, ki so jih opravili direktorji in namestniki direktorja organa, imenovani na ta položaj, v času od vključno leta 2012 do sedaj, in pred imenovanjem niso bili zaposleni v organu oziroma niso bili uradne osebe organa, pa je ugodil na način, da je prosilcu omogočil vpogled v dokumente. Organ meni, da je zahtevi prosilca ugodil s tem, ko mu je omogočil vpogled v zahtevane kopije potrdil, kot alternativno uveljavljanje pravice dostopa do informacij javnega značaja, upoštevajoč razpoložljivo obliko zahtevanih dokumentov. Pojasnil je, dokumenti niso v elektronski obliki in kot taki ne morejo biti posredovani po elektronski pošti na elektronski naslov prosilca. Organ je prosilcu posredoval tudi evidenčne podatke predmetnih potrdil. Ker je zahtevi prosilca ugodil z alternativno seznanitvijo z zahtevanimi informacijami, po svoji oceni ni bil dolžan začeti postopka presoje javnega interesa o tej zahtevi.

Pojasnil je tudi, da je najprej izdal odločbo št. 071-3/2018/40 z dne 28. 10. 2019, s katero je odločil o predmetnih treh zahtevah po ZDIJZ in eni zahtevi za posredovanje osebnih podatkov. Zoper to odločbo je prosilec vložil pritožbo z dne 30. 10. 2019. Organ je nato 28. 11. 2019 prejel še dopis Inšpektorata za javni sektor, v katerem je ta ugotovil, da združitev več zahtev prosilca v en postopek in posledično izdaja enotne odločbe ni v skladu s 130. členom ZUP ter načelom zakonitosti in ekonomičnosti postopka. Ker je po preizkusu pritožbe in skladno z obvestilom Inšpektorata za javni sektor ugotovil, da je pritožba utemeljena ter da je nepravilno združil več zadev v en postopek, je odločbo št. 071-3/2018/40 z dne 28. 10. 2019 razveljavil in izdal dve novi odločbi, v katerih je odločil o zahtevah prosilca ločeno, upoštevajoč njihovo različno pravno podlago. Ob tem je navedel še, da pri tem ne gre za bistveno kršitev pravil upravnega postopka, ampak za napačno uporabo načela ekonomičnosti postopka ter kršitev določbe 130. člena ZUP.

 

Prosilec je zoper odločbo organa, št. 071-3/2018/52 z dne 3. 12. 2019, vložil pritožbo z dne 6. 12. 2019, iz razlogov kršitve in napačne uporabe materialnih predpisov, kršitve bistvenih pravil upravnega postopka ter nepopolno oziroma napačno ugotovljenega dejanskega stanja:

  • Organ je z izdajo izpodbijane odločbe v škodo prosilca kršil zakon, ki ureja splošni upravni postopek, in sicer določbe, ki urejajo pogoje in ravnanje organa prve stopnje s pritožbo. Organ bi, na podlagi 242. člena ZUP, ki ga je navedel kot podlago v uvodu prerekane odločbe, zakonito in pravilno lahko izdal novo odločbo le, če bi v celoti ugodil pritožbi ali v okviru morebitnega dopolnilnega postopka odločil v mejah pritožbenega zahtevka in bi s prerekano odločbo (vsebinsko) tako odločil drugače kot z odločbo, ki je bila izpodbijana s pritožbo. Iz izpodbijane odločbe jasno in nedvoumno izhaja, da je organ zavrnil pritožbo (meritorno), čeprav je za obravnavo in morebitno zavrnitev pritožbe kot neutemeljene ali delno utemeljene, po zakonu izključno pristojen pritožbeni organ, to je IP. Organ je torej kot stvarno nepristojen organ s prerekano odločbo nezakonito onemogočil uresničitev pravice prosilca do učinkovitega pravnega sredstva in bistveno kršil pravila upravnega postopka, kot tudi določila 245. člena ZUP, ker pritožbe brez odlašanja, najkasneje pa v 15 dneh od prejema, ni poslal v odločitev pristojnemu pritožbenemu organu - IP.
  • Poleg zgoraj navedene absolutne bistvene kršitve pravil postopka je organ dejansko stanje ugotovil napačno oziroma lažno navedel, da je prosilec poleg kopije potrdila o izpitu iz ZUP po e-pošti z dne 19. 9. 2019 zahteval »alternativno pojasnilo, na kateri zakonski podlagi izvira usposobljenost in upravičenost aktualnega direktorja … za vodenje upravnega postopka«. Po mnenju prosilca je ta izmišljeni zahtevek oziroma lažna navedba neobstoječega zaprosila za pojasnila očitno služila za utemeljitev zavrnitve zahteve, kajti mnenja in pojasnila, ki ne obstajajo v obliki dokumenta oziroma drugi materializirani obliki, po ZDIJZ dejansko niso informacije javnega značaja. S tem lažnim/izmišljenim zahtevkom, navedenim v obrazložitvi prerekane odločbe, se je organ po mnenju prosilca očitno zavestno izognil odločitvi oziroma obrazložitvi, da poleg zahtevane kopije potrdila o strokovnem izpitu … iz ZUP, organ ne poseduje/razpolaga niti s kakšnim "drugim uradnim dokumentom", ki izkazuje, da je … opravil izpit iz ZUP, oziroma da je usposobljen za vodenje upravnega postopka. Pojasnil je, da je v svojem zahtevku poleg kopije potrdila o izpitu iz ZUP, v kolikor ne obstaja, zahteval "drug uradni dokument", ki izkazuje usposobljenost imenovanega za vodenje upravnih postopkov. Nikakor zahtevek ne vsebuje zaprosila oziroma zahteve za kakršnakoli »alternativna pojasnila…«, kar je organ navedel kor podlago za zavrnitev zahtevka. To po oceni prosilca pomeni tudi molk organa oziroma bistveno kršitev pravil postopka, ker se izpodbijane odločbe, če bi jo izdal pristojni organ, v tem delu ne bi dalo preizkusiti zaradi odsotnosti obrazložitve. V izpodbijani odločbi je tako podpisnik dodatno utrdil upravičenost in utemeljenost dvoma o njegovi strokovni usposobljenosti za vodenje upravnega postopka in posledično nezakonitost odločbe, saj je tudi tokrat, če se odmisli uzurpirana pristojnost odločanja o pritožbi, nezakonito oziroma neupravičeno zavrnil zahtevek za kopijo potrdil o opravljenih izpitih direktorjev in namestnikov direktorjev agencije po 40.b členu ZSOVA. Materialna določba 17. člena ZDIJZ, ki je kogentne narave, namreč omogoča prosilcu prosto izbiro načina seznanitve z zahtevano informacijo javnega značaja, kar pomeni, da je organ po zakonu dolžan prosilcu posredovati zahtevano informacijo v elektronski obliki, če prosilec tako zahteva. V kolikor pa iz kakršnihkoli razlogov elektronska kopija zahtevanih dokumentov ne bi bila mogoča, bi moral organ po zakonu posredovati prosilcu zahtevane dokumente oziroma informacije javnega značaja v fizični obliki. Skratka, tudi ta razlog zavrnitve zahtevka in ponujena možnost vpogleda v zahtevane dokumente, ki jih organ (kot navaja) poseduje le v fizični obliki, nima podlage v materialnem predpisu ter je zato nestrokovna in nezakonita. Dejansko gre torej v primeru teh zahtevanih informacij in pravice izbire načina seznanitve prosilca, ki temelji na določilih 17. člena ZDIJZ, za zavrnitev zahtevka in bi o tem, glede na izrecno sklicevanje prosilca na presojo obstoja prevladujočega interesa javnosti, po zakonu morala v ponovljenem postopku odločati Vlada, seveda pa le pod pogojem, če bi zahtevku ugodila. Gre namreč za odločanje o pritožbi.
  • Poleg vsega navedenega kaže na nestrokovnost in posledično nezakonitost prerekane odločbe tudi obrazložitev odločbe, zakaj organ ni posredoval zahtevanih pooblastil uradnim osebam agencije, izdanim na podlagi ZUP. Kot razlog zavrnitve je namreč organ navedel dejstvo, da so zahtevani dokumenti/pooblastila, po ZTP označeni/a s stopnjo tajnosti najmanj INTERNO in so kot takšni/a, izjema od prostega dostopa do informacij javnega značaja. Ob tem pa izdajatelj odločbe v obrazložitvi že zaradi v temelju nezakonite odločbe iz razloga stvarne nepristojnosti odločanja o pritožbi z zavrnilno odločbo, niti z besedo ne omeni/obrazloži svoje dolžnostne ocene/presoje o upravičenosti razkritja tajnih podatkov zaradi prevladujočega interesa javnosti in neodstopa v pristojno reševanje Vladi, kar je upoštevajoč vodilna načela upravnega postopka, določena v 6. členu ZUP (načelo zakonitosti), 7. členu ZUP (varstvo pravic strank in javnih koristi) in 8. členu ZUP (načelo materialne resnice), po določbi drugega odstavka 21. člena ZDIJZ in prvega odstavka 21.a člena ZTP, za stopnji tajnosti INTERNO in ZAUPNO, dolžan opraviti, čeprav prosilec te presoje prevladujočega interesa javnosti izrecno ni zahteval. Da pravno pomembnega dejstva, izhajajočega iz ocene škodljivih posledic, ki je formalni pogoj za obstoj tajnosti identitete zaposlenih oseb pri organu, prosilec ne omenja. V tovrstnih pooblastilih, ki praviloma vsebujejo zakonske določbe in naloge s področij, za katere pooblastila pooblaščencem veljajo, je načeloma tajno zgolj dejstvo, da je določena oseba zaposlena pri organu. To dejstvo pa je ugotovljivo iz osebnega imena, navedenega v pooblastilu, in glave organa oziroma izdajatelja pooblastila. Z drugimi besedami to pomeni, da ne bi bilo več razloga za upravičeno in zakonito uporabo instituta tajnosti tovrstnih pooblastil, v kolikor bi se v pooblastilu prekrili zgolj osebni podatki pooblaščenih oseb.
  • Vsekakor pa ni nobenega tajnega podatka v opravilnih številkah, datumih in pooblastitelju/izdajatelju pooblastil, ki je praviloma lahko le direktor ali njegov namestnik, zato tajnost za ta del zahtevanih informacij javnega značaja ne more biti upravičen in zakonito utemeljen razlog zavrnitve. Po mnenju prosilca pa organ o teh zahtevanih informacijah v svoji izpodbijani odločbi modro, ali bolje povedano manipulativno, molči in se tako izogne odločitvi oziroma obrazložitvi, če bi bil seveda sploh pristojen odločiti o zavrnitvi pritožbe zoper svojo lastno odločbo.

Vse navedene kršitve materialnih in postopkovnega predpisa, vključno z izmišljenimi/lažnimi ali zamolčanimi dejstvi, ki jih je uporabil organ za t.i. zamenjavo teze oziroma molk in odsotnost obrazložitve o morebitnem obstoju tudi "drugih zahtevanih uradnih dokumentov", iz katerih izhaja, da je direktor … usposobljen za vodenje upravnega postopka, kot to zapoveduje ZUP, zgolj kaže in utemeljuje dvom o obstoju častnega ravnanja in strokovne neusposobljenosti imenovanega za vodenje upravnih postopkov. Kar pa je enako ali še bolj zaskrbljujoče, vsaj moralo bi biti po oceni prosilca v vsaki demokratični pravni državi, pa je, nizka stopnja ali odsotnost integritete direktorja organa in drugih uradnih oseb organa, ki so v tem in drugih predhodnih postopkih po ZDIJZ in ZVOP, povezanih s pričujočim postopkom, sodelovale, bodisi z izvajanjem posameznih (formalnih) postopkovnih dejanj ali odločanjem, oziroma vodenjem postopkov do priprave osnutka odločbe, ki jih je izdal direktor. Praktično vse odločitve na podlagi zahtevkov prosilca do sedaj so bile deloma ali v celoti nestrokovne ter nezakonite, in kar je po oceni prosilca najbolj zavržno, podprte z lažnimi/izmišljenimi, prirejenimi oziroma zmanipuliranimi ali zamolčanimi relevantnimi dejstvi. Še eno od takih "kapciozno prirejenih dejstev" je tudi navedba organa v izpodbijani odločbi, da je prosilec v svoji pritožbi, o kateri je organ nepristojno odločil, »zmotno navajal, da je združitev postopkov bistvena kršitev pravil postopka«. Take navedbe v pritožbi ni, je pa navedeno, citirano: »Odločitev organa o združitvi treh (3) različnih zadev oziroma postopkov, ki so se vsi začeli na zahtevo stranke, v enoten postopek, je nezakonita in nepravilna, ker ni izražena formalno, v obliki posebnega sklepa, kot to zapoveduje Zakon o splošnem upravnem postopku, združitev v en sam postopek pa nima niti zakonsko predpisane in pogojene materialno pravne podlage.«. O tem, ali je tako nezakonita združitev postopka (relativno oziroma absolutno) bistvena ali nebistvena kršitev pravil postopka, prosilec na tem mestu ni razpravljal, ker navaja to pripisovanje izmišljenih/neobstoječih navedb prosilca v izpodbijani odločbi, zgolj kot še en v vrsti primerov manipulacije/laži in uresničevanja načel strokovnosti in častnega ravnanja, kot ju opredeljuje Zakon o javnih uslužbencih, in kot si ju predstavljajo oziroma ju razumejo sodelujoči uradniki organa, v teh spornih upravnih postopkih. Vse navedeno bi moralo biti po mnenju prosilca samo po sebi razlog za izvedbo temeljitega nadzora upravne inšpekcije nad organizacijskimi ukrepi in delovanjem, vodenjem ter odločanjem organa v upravnih zadevah. IP je zato predlagal, da izpodbijano odločbo odpravi in o pritožbi oziroma zavrnjeni zahtevi za dostop do informacij javnega značaja, po ugotovitvi dejanskega stanja, z ogledom odloči v okviru svojih pristojnosti. Poleg tega je IP predlagal še, da v okviru svojih pristojnosti kot inšpekcijski organ postopa po uradni dolžnosti in ugotovljene kršitve zakonov in drugih predpisov prijavi pristojnim organom oziroma jih o svojih ugotovitvah obvesti.

 

Organ po prejemu pritožbe ni nadomestil izpodbijane odločbe z novo ter je pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom št. 071-3/2018/58 z dne 20. 12. 2019, poslal v odločanje IP. Prav tako se je obširneje opredelil do pritožbenih navedb prosilca. Pojasnil je, da so bili zahtevki široko zastavljeni, zato je bila njihova obravnava zahtevna in kompleksna naloga, ki je terjala pregled dokumentarnega gradiva organa za več let. Prosilec je takoj po izteku roka za odločitev o njegovih zahtevkih, posredovanih 19. 9. 2019, obvestil IP o tem, da organ ni uspel odločiti v roku. IP je nato organu posredoval poziva, št. 0900-178/2019/2 in št. 0900-178/2019/3, oba z dne 23. 10. 2019, v katerih je določil nov rok za izdajo odločbe. Organ je odločil z odločbo, št. 071-3/2018/40 z dne 28. 10. 2019, zoper katero je prosilec vložil pritožbo z dne 30. 10. 2019, pred tem pa je Inšpektoratu za javni sektor predlagal začetek postopka o prekršku zoper odgovorno osebo organa za posredovanje informacij javnega značaja. Le-ta je opozoril organ glede združitve zadev v en postopek v odločbi z dne 29. 11. 2019 (ker so se tri zadeve nanašale na dostop do informacij javnega značaja in ena na posredovanje osebnih podatkov prosilca in pojasnil ali podatkov v zvezi z njihovo obdelavo). Organ je nato izdal dve novi odločbi, s katerima je ustrezno postopkovno obravnaval vse zahtevke prosilca, upoštevajoč njihovo različno pravno podlago, pri čemer je organ v izpodbijani odločbi odločil o vseh treh zahtevah prosilca na podlagi ZDIJZ. Organ je tako z izpodbijano odločbo odpravil nepravilnosti in omogočil pravilno izvedbo postopka, s čimer je zavrnil navedbe prosilca, da je nezakonito onemogočal uresničitev pravice do učinkovitega pravnega sredstva. Nadalje je organ navedel, da zavrača očitke, da je v izpodbijani odločbi ugotovil dejansko stanje napačno oziroma navedel lažno, da je prosilec v svoji zahtevi z dne 19. 9. 2019 zahteval »alternativno pojasnilo, na kateri zakonski podlagi izvira usposobljenost in upravičenost aktualnega direktorja za vodenje upravnega postopka«. Organ je namreč obravnaval zahtevo na najširši možni način, kot to izhaja iz zahteve prosilca z dne 19. 9. 2019. Kot je pojasnil že v obrazložitvi razveljavljene odločbe z dne 28. 10. 2019 in nove odločbe z dne 3. 12. 2019, organ ne razpolaga z zahtevanim potrdilom. Pojasnil je tudi, da v posamezni upravni zadevi, za katero je pristojen individualno voden organ, izda odločbo njegov predstojnik, predstojnik pa lahko pooblasti drugo osebi, zaposleno pri istem organu, za vodenje posameznih dejanj v postopku pred izdajo odločbe. Upravni postopek pa lahko vodi in o njem odloča. Navedbo prosilca je tako organ interpretiral pravilno, ko je ocenil, da želi prosilec dodatna pojasnila. Organ je pri tem dodal še, da ne želi prosilcem oteževati izvajanje določb ZDIJZ, vendar iz vsebine druge zahteve prosilca, njegove argumentacije v pritožbi in ne nazadnje vseh dejstev in ozadju, na katerem temelji zahteva, izhaja, da gre v obravnavanem primeru za zlorabo pravice dostopa do informacij javnega značaja (v nadaljevanju: zloraba pravice dostopa). Predmetni zahtevek je neločljivo povezan z zahtevo in pritožbo prosilca z dne 30. 5. 2019, o kateri je odločil tudi IP z odločbo, ko je zavrnil zahtevo prosilca in odločil, da odsotnost imena in priimka uradne osebe v odločbi organa ne predstavlja bistvene kršitve pravil upravnega postopka. Prosilec je svoje očitno nestrinjanje z odločbo IP izrazil z novo zahtevo. Kot že večkrat navedeno, s čimer se strinja tudi prosilec v pritožbi, so podatki o javnih uslužbencih organa tajni in kot taki ne morejo biti predmet zahteve za dostop do informacij javnega značaja. Kakršnokoli navajanje tehničnih in internih oznak pooblastil ne bi imelo za prosilca nobene vrednosti. Organ je dolžan v skladu z notranjimi akti in veljavno zakonodajo opravljati svoje delo zakonito, strokovno in častno, medtem ko so za preveritev pravilnosti delovanja pristojni in odgovorni drugi organi. Nadalje je navedel tudi, da prosilec ni zahteval določenih podatkov, torej o določenih uslužbencih oziroma zadevah oziroma določenem obdobju, temveč je zahteval prav vsa izdana pooblastila. Ne gre namreč za podatke, ki bi izhajali iz enega dokumenta ali evidence, temveč gre za podatke, ki izhajajo iz ogromno dokumentov, in bi terjali od organa ogromno dodatnega dela in združevanja podatkov, kar je bilo prosilcu že pojasnjeno in obrazloženo. Organ je sicer zavrnil prosilcu dostop do teh pooblastil, ker podatki kot taki predstavljajo izjemo od prostega dostopa, ker so označeni kot tajni, najmanj s stopnjo tajnosti INTERNO. Zgolj navajanje opravilnih številk in datumov izdaje pooblastil bi bilo za prosilca brez kakršnekoli uporabne ali dodane vrednosti, upoštevaje to, pa je brezpredmetno nadaljnje presojanje morebitnega umika stopnje tajnosti oziroma presoja prevladujočega interesa javnosti, ki ga zatrjuje prosilec. Po mnenju organa je prosilec prekoračil pravne meje pravice dostopa in tako ravnal v nasprotju s socialno funkcijo pravice dostopa ter s tem vplival na izvrševanje javnopravnih nalog organa v škodo javnemu interesu. Z zbiranjem takšnega števila podatkov (vsa pooblastila uslužbencev organa, brez časovne in predmetne omejitve) bi namreč moral organ angažirati precejšnje število zaposlenih pri organu, to pa gotovo ni namen ZDIJZ. Pridobitev informacij javnega značaja po predmetni zahtevi je za prosilca očitno drugotnega pomena, saj je iz njegovih ravnanj več kot očitno jasno, da želi organu in uslužbencem škodovati, njegov izrazito negativen, žaljiv in nespoštljiv način pisanja v pritožbi pa posega v dostojanstvo organa. Organ je v izpodbijani odločbi navedel v točki 4 izreka vse relevantne informacije o opravljenih izpitih direktorjev in namestnikov direktorjev, vključujoč ime in priimek, št. potrdila in datum izdaje, prosilcu pa je bil omogočen vpogled v listine v upravnem območju organa. V obrazložitvi te točke je bilo tudi pojasnjeno, da dokumenti niso v elektronski obliki in kot taki ne morejo biti posredovani na elektronski naslov prosilca. Zahteva prosilca torej ni bila zavrnjena, saj mu je organ posredoval relevantne informacije, ki so navedene na sami listinski dokumentaciji in mu omogočil vpogled, prosilec pa tega ni izkoristil. Določitev oblike oziroma formata informacij javnega značaja je neločljivo povezana s ponovno uporabo teh informacij, predvsem pa, da se uporabniku omogoči lažji način ponovne uporabe oziroma izogne njihovo prepisovanje, vnašanje v tabele in podobno. Prosilec izrablja določbe ZDIJZ na način, da izpostavlja in potencira zakonske možnosti, ki so primarno predvidene, za drugačne namene, namerno pa spregleda dejstvo, da je bilo njegovi zahtevi dejansko ugodeno, tako s posredovanjem podatkov o dokumentih kot z možnostjo vpogleda. Organ si ne more predstavljati situacije, da bi bila pridobitev zahtevanih dokumentov v elektronski obliki kakorkoli koristna oziroma uporabna za prosilca. Namen ZDIJZ je zagotoviti transparentnost delovanja organov javne uprave, kar pa je organ omogočil prosilcu, saj mu je posredoval vse relevantne podatke iz potrdil o opravljenih izpitih, s čimer je izkazal njihov obstoj, s tem pa tudi zakonitost svojega delovanja. Kot že navedeno, zahtevani dokumenti ne obstajajo v elektronski obliki, zato prosilcu ni mogoče ugoditi glede izbranega načina formata, je pa organ v izpodbijani odločbi navedel relevantne podatke iz dokumentov ter mu omogočil vpogled, na podlagi česar je zaključil, da je bilo zahtevi pozitivno in v celoti ugodeno. Organ je navedel še, da je prosilec zaključil svojo pritožbo z obširnim zapisom o pomanjkanju oziroma dvomu v obstoj častnega ravnanja, strokovne usposobljenosti in pomanjkanja integritete direktorja organa in zaposlenih zgolj zato, ker njegovim zahtevam ni bilo ugodeno po njegovih željah in predstavah. Navedbe prosilca izkazujejo njegove dvome o strokovnosti organa, njegovega predstojnika in ostalih uslužbencev, s čimer je povzročil neprijetnosti oziroma žalil človekovo dostojanstvo oziroma poslanstvo upravnega organa, kar so elementi šikanoznosti. Nesporno je dejstvo, da prosilec v konkretnem primeru izvršuje z vsebino pritožbe svojo pravico dostopa na nedostojen način, s katerim neposredno žali predstojnika organa ter njegove uslužbence, s tem pa je posegel v dostojanstvo organa, kar predstavlja oviro za učinkovito delo organa. Organ zato meni, da namen prosilca ni pridobitev zahtevanih informacij oziroma preveritev dejstev, temveč šikaniranje in nadlegovanje organa, kar dejansko potrjuje pritožnikovo ravnanje – ponavljajoče zahteve in uporaba pravnih sredstev, zloraba institutov ZDIJZ ter ne nazadnje tudi žaljenje organa in njegovih zaposlenih. Specifičnost narave dela organa in s tem vsi njegovi podatki (vključno s podatki o zaposlenih) zahtevajo prilagojen način obravnave in razkrivanja, s čimer je prosilec kot … dodobra seznanjen. V kolikor bi bil namen zahtev dejansko pridobitev informacij javnega značaja in s tem izvrševanje nadzorne funkcije državljanov nad delom javne uprave, bi se prosilec odzval na vabilo organa za vpogled v fizično listinsko dokumentacijo.

 

Organ je na poziv IP, št. 090-278/2019/2 z dne 15. 1. 2020, nato predložil še zahtevi prosilca z dne 19. 9. 2019 (vsa pooblastila predstojnika, izdana od leta 2010 uradnim osebam organa) in z dne 10. 10. 2019 ter kopije potrdil, o katerih je odločil v točki 4. izreka izpodbijane odločbe. V zvezi s slednjimi dokumenti je navedel, da ne vodi enotne evidence oziroma zbirke vseh izdanih pooblastil predstojnika organa, temveč so pooblastila sestavni del posameznih zadev oziroma v primeru zahteve prosilca sestavni del dokumentacije v posameznih postopkih za izdajanje dovoljenj za dostop do tajnih podatkov. Iskanje po zbirki dokumentarnega gradiva organa in zbiranje zahtevanih pooblastil bi za organ predstavljalo resno administrativno oviro, ki bi oteževala izvrševanje drugih nalog organa. V zvezi s tem je organ konkretneje navedel še, da je v dokumentarnem gradivu organa trenutno 341.060 dokumentov, od katerih jih je v splošni zbirki 89.696 in 251.361 v arhivski (tekoči) zbirki. Med temi dokumenti pa je 1.805 dokumentov, ki v svojem naslovu vsebujejo besedo »pooblastilo«, in sicer 381 v splošni zbirki in 1.424 v arhivski (tekoči) zbirki. Pri pregledu dokumentarnega gradiva je tako organ ugotovil, da poimenovanje dokumentov ob njihovem shranjevanju, ni enotno. Naziv posameznega dokumenta v določenih primerih vsebujejo dobesedni prepis naslova dokumenta (npr. »ime in priimek – pooblastilo za vodenje postopkov varnostnega preverjanja), včasih pa naziv dokumenta vsebuje le ime in priimek zaposlenega ter besedo »pooblastilo«, brez podatka o tem, za kakšno pooblastilo gre. Zaznani so bili tudi primeri poimenovanja npr. »poblastilo« namesto »pooblastilo« in podobno, kar povzroči, da takega dokumenta, četudi bi vsebinsko sodil v zahtevane podatke, iskalnik ne bi našel, posledično pa bi organ posredoval napačne oziroma pomanjkljive podatke. Kot že navedeno v odstopu pritožbe, so določena pooblastila shranjena v dokumentarnem gradivu organa pod drugimi ključnimi besedami/gesli in bi organ za pripravo podatkov, ki jih zahteva prosilec, moral vpogledati v vse dokumente organa, da bi pridobil res vsa zahtevana pooblastila. Organ je dodal še, da sicer za dostop do informacij javnega značaja ni pomemben sam prosilec, saj lahko zahteva dostop vsakdo, vendar je treba v obravnavanem primeru upoštevati tudi dejstvo, da gre …, ki že več kot eno leto nepretrgoma vlaga različne zahteve na organ in druge državne organe. Pri tem vlaga zahteve, za katere mu je … jasno, da jih organ ne more izvršiti, oziroma bi njihova izvršitev pomenila izjemno administrativno breme, kar pa bi predstavljajo resno oviro za delo organa. Izpostavil je tudi samo kontradiktornost postopka, saj je prosilec kot oseba, ki je seznanjena z zakonskimi in internimi postopki varovanja osebnih podatkov uradnih oseb organa in njihove klasifikacije po ZTP, podal zahtevo za pridobitev veljavnih pooblastil uradnih oseb organa. Ključen podatek vsakega pooblastila je ravno podatek o pooblaščeni osebi, iz česar izhaja, da bi bilo vsakršno drugo navajanje (oziroma kot je zapisal prosilec, delni dostop s posredovanjem administrativnih oznak predmetnih pooblastil) brez dodatne vrednosti za prosilca. Zgolj dokazovanje obstoja teh pooblastil za obdobje od leta 2010 naprej in ob dejanski razdrobljenosti dokumentov pomeni za organ veliko breme, zaradi česar uslužbenci ne bi mogli izvajati drugih nalog, nima pa dejanske vsebinske vrednosti. V kolikor bi želel prosilec preveriti obstoj pooblastil v določeni zadevi, ki bi bila resnični predmet njegovega zanimanja, bi v svoji zahtevi lahko podrobneje specificiral zadevo in relevantno obdobje – če bi npr. želel preveriti, ali so imele osebe, ki so opravljale upravne naloge v zvezi z njegovim dovoljenjem za dostop do tajnih podatkov, ustrezna pooblastila. Opredelitev desetletnega časovnega obdobje in nedoločnost zahtevka pa je kot taka brez dodane vrednosti in tudi v nasprotju s samim namenom pravice dostopa do informacij javnega značaja.

 

Glede pretvorbe dokumentov pa je organ v dopisu z dne 7. 2. 2020 podal pojasnila glede poslovanja z dokumentarnim gradivom v elektronski obliki. Navedel je, da posluje v elektronski obliki le v izjemnih primerih, v največji možni meri namreč posluje s fizičnim dokumentarnim gradivom. Poslovanje z dokumentarnim gradivom v fizični obliki je, ob upoštevanju specifične narave dela organa, eden izmed ukrepov preprečevanja manipulacije z dokumenti, ki hkrati omogoča dosledno sledenje internim pravilom ravnanja z dokumentarnim gradivom, ki so prilagojena predvsem ravnanju s tajnimi dokumenti. Določitev formata informacij javnega značaja v obravnavanem primeru pa je neločljivo povezana s ponovno uporabo teh informacij, ki pa v pri predmetni zahtevi ni relevantna. Ob tem je poudaril, da je bil prosilec v okviru svoje zahteve seznanjen z vsemi relevantnimi podatki, s katerimi je lahko preveril in ugotovil zakonitost poslovanja organa, kar je tudi temeljni namen ZDIJZ. Hkrati pa je prosilcu omogočena tudi možnost vpogleda v zahtevane fizične dokumente na upravnem območju organa, česar pa prosilec ni izkoristil. Organ sicer razpolaga z multifunkcijskimi napravami, ki omogočajo pretvorbo fizičnega dokumentarnega gradiva v elektronsko dokumentarno gradivo, vendar takšna pretvorba ne predstavlja enostavnega tehničnega opravila, ampak je potrebno izvesti več postopkov, ki zahtevajo sodelovanje več uslužbencev organa. Dokumentarno poslovanje organa je namreč organizirano na več nivojih, ki zagotavljajo varovanje podatkov. Glavni informacijski sistem organa je popolnoma ločen od svetovnega spleta, zato iz njega ni mogoče neposredno posredovati podatkov oziroma dokumentarnega gradiva v elektronski obliki, V skladu z varnostnimi postopki bi tako moral organ listine najprej skenirati, nato pa prestaviti iz sistema, ki je fizično ločen od zunanjega komunikacijskega omrežja, na sistem, povezan z zunanjim komunikacijskim omrežjem. Le-ta omogoča posredovanje dokumentarnega gradiva tretjim osebam, za vsako fazo postopka pa je potrebno pridobiti predhodne verifikacije oziroma dovoljenja za prenos podatkov. Ker posredovanje podatkov prosilcem v elektronski obliki organ ob omejenih kadrovskih resursih še dodatno obremenjuje, takih posredovanj ne izvaja.

 

Z namenom pravilne in popolne ugotovitve dejanskega stanja je IP v prostorih organa, 12. 2. 2020, opravil ogled brez prisotnosti strank (ogled in camera), na podlagi 11. člena ZInfP. IP se je tako neposredno seznanil z načinom vodenja dokumentarnega gradiva pri organu.

 

Pritožba je delno utemeljena.

 

Meje preizkusa

 

IP, kot organ druge stopnje, je v skladu z 247. člena ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. IP ugotavlja, da prosilec izpodbija odločbo organa v zavrnilnem delu in glede načina seznanitve.

 

Nadalje IP ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec za dostop do informacij javnega značaja. Sporno v obravnavanem primeru pa je:

  • ali je organ ravnal pravilno, ko je v obravnavanem primeru izdal izpodbijano odločbo kot nadomestno odločbo po 242. členu ZUP;
  • ali je organ ravnal pravilno s tem, ko je združil tri zahteve prosilca brez sklepa;
  • ali organ razpolaga z zahtevanim dokumentom za aktualnega predstojnika organa (točka 2. izreka izpodbijane odločbe);
  • ali so javno dostopna vsa zahtevana pooblastila predstojnika uradnim osebam (točka 3. izreka izpodbijane odločbe);
  • ali je organ ravnal pravilno, ko je prosilcu omogočil vpogled v zahtevana potrdila direktorjev oziroma namestnikov direktorjev, in s tem ni sledil izbranemu načinu seznanitve z zahtevanimi informacijami, ki ga je določil prosilec (točka 4. izreka izpodbijane odločbe).

 

Upoštevaje navedeno se IP opredeljuje najprej do procesnih vprašanj, ki so v obravnavanem primeru sporna, torej glede nadomestitve odločbe št. 071-3/2018/40 z dne 28. 10. 2019 z izpodbijano odločbo in združitve treh zahtev prosilca brez sklepa.

 

Nadomestna odločba

 

Če organ, ki je izdal odločbo, spozna, da je pritožba utemeljena, pa ni potreben nov ugotovitveni postopek, reši zadevo drugače in z novo odločbo nadomesti odločbo, ki se s pritožbo izpodbija (prvi odstavek 242. člena ZUP). Prvostopenjski organ na podlagi navedene določbe izda nadomestno odločbo v primeru, ko je pritožba utemeljena v celoti, ker v zadevi ni bil pravilno uporabljen materialni predpis. Organ lahko nadomesti izpodbijano odločbo tudi deloma, vendar takrat, ko je odločil o več zahtevkih, s pritožbo pa se izpodbija odločba le glede enega zahtevka oziroma točke dispozitiva. Organ namreč ni pooblaščen za delno rešitev pritožbe, če je pritožba le deloma upravičena.[3]

 

V obravnavanem primeru je IP ugotovil, da je organ izdal odločbo št. 071-3/2018/40 z dne 28. 10. 2019, s katero je odločil o štirih zahtevah prosilca, ki nimajo iste pravne podlage. Organ je namreč z navedeno odločbo odločil o treh zahtevah prosilca po ZDIJZ in eni zahtevi prosilca po Zakonu o varstvu osebnih podatkov (v nadaljevanju: ZVOP-1)[4]. Organ je nato odločbo odpravil in jo glede zahtev po ZDIJZ nadomestil z izpodbijano odločbo, in sicer na podlagi obvestila Inšpektorata za javni sektor, da postopanje organa pri odločanju o zahtevah po ZDIJZ in ZVOP-1 ni bilo v skladu z načeli in pravili upravnega postopka. Nadalje je IP ugotovil, da je bil materialni predpis glede treh zahtev po ZDIJZ v obeh primerih, torej za odločanje v odločbi št. 071-3/2018/40 z dne 28. 10. 2019 in v izpodbijani odločbi, isti, in to je ZDIJZ. Ugotovil pa je tudi, da prosilcu ni bila odvzeta pravica do pravnega sredstva, ki jo je prosilec tudi uveljavil, pri obeh navedenih odločbah.

 

Odločitev organa v izpodbijani odločbi kot nadomestni odločbi se sicer ne razlikuje od prvotne odločitve organa, kar je bistveno pri uporabi določbe prvega odstavka 242. člena ZUP, ki jo je organ navedel kot pravno podlago za izdajo te nadomestne odločbe, vendar to po mnenju IP ne predstavlja bistvene kršitve pravil, ki bi v obravnavanem primeru odločilno vplivala na pravilnost izpodbijane odločbe. Kot izhaja iz pravne teorije[5] so v 237. členu ZUP, ki določa pritožbene razloge, s kršitvami pravil postopka mišljene tako kršitve, ki so v drugem odstavku tega člena izrecno določene kot bistvene kršitve pravil postopka (absolutno bistvene kršitve), kakor tudi druge kršitve pravil postopka, ki so ali bi mogle vplivati na odločitev (relativno bistvene kršitve). Povedano drugače, po mnenju IP je organ z izdajo izpodbijane odločbe kot nadomestne odločbe storil kršitev pravil postopka, vendar pa ta ni bila bistvena, ker ni vplivala na odločitev organa glede predmetnih zahtev.[6]

 

Dejstvo v obravnavanem primeru je, da je organ preizkusil pritožbo, kot mu to kot stvarno pristojnemu organu nalaga 240. člen ZUP, in skladno z obvestilom Inšpektorata za javni sektor ugotovil, da je pritožba utemeljena ter da je nepravilno združil več zadev v en postopek. Organ je torej izdano odločbo nadomestil z izpodbijano, da bi »saniral« svoje predhodno nepravilno postopanje glede združitve štirih zadev, ki pa ni vplivalo na samo odločitev organa o treh predmetnih zahtevah po ZDIJZ. Pri tem je organ upošteval pritožbene navedbe prosilca in ugotovitve Inšpektorata za javni sektor, pritožbo zoper izpodbijano odločbo pa posredoval v pristojno reševanje IP. Upoštevaje navedeno tako po oceni IP ni mogoče slediti pritožbenim navedbam prosilca, da je organ kot stvarno nepristojen organ s prerekano odločbo nezakonito onemogočil uresničitev pravice prosilca do učinkovitega pravnega sredstva in bistveno kršil pravila upravnega postopka.

 

Združitev zadev v en postopek

 

Če se pravice ali obveznosti strank opirajo na isto ali podobno dejansko stanje in isto pravno podlago in če je organ, ki vodi postopek, za vse zadeve stvarno pristojen, lahko začne in vodi en sam postopek tudi takrat, kadar gre za pravice in obveznosti več strank (prvi odstavek 130. člena ZUP). O združitvi zadev v en postopek odloči pristojni organ s posebnim sklepom, zoper katerega je dovoljena pritožba (tretji odstavek 130. člena ZUP). IP v zvezi s tem navaja, da gre po tej določbi za izdajo procesnega sklepa oziroma sklepa procesnega vodstva, ki je v diskreciji upravnega organa, ki vodi postopek, in se lahko izda v vsaki fazi upravnega postopka.[7]

 

Na podlagi te določbe je torej organ združil tri zahteve prosilca na podlagi ZDIJZ v en postopek, ni pa o tem izdal sklepa. V obravnavanem primeru je tako šlo za procesno odločitev organa, ki je po oceni organa temeljila na načelu ekonomičnosti in hitrosti postopka, kar pa je tudi v skladu z namenom ZDIJZ, torej da si morajo organi za uresničitev namena zakona prizadevati za čim večjo obveščenost javnosti o svojem delovanju. Inšpektorat za javni sektor je sicer organ opozoril, da je napačno uporabil načelo ekonomičnosti postopka in kršil določbe 130. člena ZUP, vendar je IP ugotovil, da to procesno dejanje organa ni v ničemer vplivalo na odločanje organa o posamezni zahtevi prosilca, ki je o vsaki posamezni zahtevi odločil v posamezni točki izreka izpodbijane odločbe. Povedano drugače, kljub temu, da organ ni odločil o združitvi treh zahtev po ZDIJZ s sklepom, po presoji IP to ne predstavlja bistvene kršitve pravil postopka, zaradi katere bi bilo potrebno izpodbijano odločbo odpraviti. Ob tem je IP ugotovil tudi, da ni bilo poseženo v pravico prosilca do pravnega sredstva zoper odločitev organa, ki jo je prosilec tudi uveljavil.

 

Ker je organ dostop do zahtevanega dokumenta za aktualnega predstojnika organa zavrnil iz razloga, da z njim ne razpolaga v materializirani obliki, se IP nadalje opredeljuje še do pojma informacije javnega značaja.

 

Informacija javnega značaja

 

Informacija javnega značaja je na podlagi določb 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz definicije informacije javnega značaja torej izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti izpolnjeni kumulativno, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,

2. organ mora z njo razpolagati,

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

 

Iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ tako izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga (ponovno) pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo (več). Zavezanci tako niso dolžni zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, torej niso dolžni izdelati, predelati ali spremeniti (dograditi) informacij, s katerimi razpolagajo. Dolžnost posredovanja informacij se tako nanaša le na t.i. »surove« informacije.[8] Izjema od napisanega so v določenem obsegu le informacije, ki se nahajajo v računalniških bazah, nastalih v zvezi z dejavnostjo organa.

 

Upoštevaje navedeno je IP ugotovil, da organ ne razpolaga v materializirani obliki z zahtevanim dokumentom za aktualnega predstojnika organa. Povedano drugače, pri tej zahtevi niso izpolnjeni vsi pogoji za obstoj informacije javnega značaja. IP nima nobenega razloga, da bi v navedbe organa dvomil, pri čemer je upošteval tudi dejstvo, da je organ posredoval IP zahtevana pojasnila in tudi predmetna potrdila, o katerih je odločil v točki 4. izreka izpodbijane odločbe. IP pa v zvezi s tem dodaja še, da skladno z 21. členom ZDIJZ postopek z zahtevo za dostop do informacije javnega značaja ali ponovno uporabo v organu vodi in v njem odloča predstojnik ali uradna oseba, ki jo določi organ (9. člen ZDIJZ), v skladu z določbami zakona, ki ureja splošni upravni postopek. ZUP v 28. členu tako določa, da v upravni zadevi, za katero je pristojen monokratičen (individualno voden) organ, izda odločbo v upravnem postopku njegov predstojnik, če ni s predpisi o organizaciji tega organa ali z drugimi predpisi določeno drugače. IP tako pojasnjuje, da ZUP v okviru izdajanja odločb loči pooblastilo za vodenje postopka in pooblastilo za odločanje v upravnem postopku. V obravnavanem primeru je direktor organa kot predstojnik organa ex lege pooblaščen za odločanje v upravnem postopku. Nadalje je treba pojasniti, da lahko predstojnik na podlagi drugega odstavka 28. člena ZUP za odločanje pooblasti drugo osebo, zaposleno pri istem organu. Pooblastilo za odločanje obsega tudi pooblastilo za vodenje pred odločitvijo (tretji odstavek 28. člena ZUP). Ali se bo predstojnik odločil za delegacijo pooblastila, je njegova pravno nevezana organizacijska odločitev.

Če pa predstojnik organa ne izpolnjuje predpisanih pogojev za vodenje postopka, lahko postopek do izdaje odločbe vodi samo uradna oseba, ki te pogoje izpolnjuje (četrti odstavek 30. člena ZUP), predstojnik pa sme v takšnem primeru samo odločati. V obravnavanem primeru je IP ugotovil, da je postopek do izdaje izpodbijane odločbe vodila oseba, ki ima pooblastilo za vodenje upravnega postopka. O tem se je IP prepričal na ogledu in camera, in sicer z vpogledom v pooblastilo uradne osebe za posredovanje informacij javnega značaja, št. 020-2/2010.

 

V zvezi z navedbami prosilca glede opredelitve organa do »alternativnega pojasnila« glede zakonske podlage predstojnika organa o upravičenosti aktualnega predstojnika za vodenje upravnega postopka pa IP navaja, da po oceni IP ne vzdržijo. Bistvo dostopa do dokumentov po ZDIJZ je nadzor nad transparentnostjo dela organov, kar pomeni, da je organ sledil namenu ZDIJZ s tem, ko je to zahtevo obravnaval v najširšem možnem okvirju.


IP ob tem izrecno pripominja, da je treba smisel dostopa do informacij javnega značaja iskati v javnem in odprtem delovanju zavezanca, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja, vendar pa je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. IP poudarja, da pritožbeni postopek pred IP ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati. IP je namreč organ, ki je, na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Zato IP, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumente, s katerimi ne razpolaga. 

 

Nadalje se IP, upoštevaje pojem informacije javnega značaja, opredeljuje do zahtevanih veljavnih pooblastil predstojnika, izdanih od vključno leta 2010 dalje na podlagi ZUP, uradnim osebam, zaposlenim v organu, ki vodijo postopke do izdaje odločbe oziroma opravljajo posamezna postopkovna (formalna) dejanja v upravnih postopkih iz pristojnosti organa za izdajanje dovoljenj za dostop do tajnih podatkov in postopkih varnostnega preverjanja (rednega in vmesnega) po ZTP  ter postopkih varnostnega preverjanja po 27. členu ZSOVA.

 

Iz prakse IP (npr. odločbe št. 090-125/2016, št. 090-130/2016, št. 090-212/2016, št. 090-106/2017, št. 090-301/2017, št. 090-54/2018, št. 090-71/2018, št. 090-29/2019, št. 090-138/2019) izhaja, da je pri dokumentih, ki se nahajajo v informatiziranih zbirkah podatkov, potreben relativiziran pristop, to pa pomeni, da mora zavezanec omogočiti dostop do dokumentov, čeprav priklic iz zbirke, tehnično gledano, pomeni nastanek (ustvarjanje) novega dokumenta. Toda pri tem je treba upoštevati tudi:

  • zmožnost oziroma izvedljivost zagotovitve informacij po kriterijih, ki jih je postavil prosilec, in če je ta pogoj izpolnjen še
  • razmejitveni kriterij, tj. sorazmernost napora (vložka) organa pri materializaciji dokumenta.

 

V obravnavanem primeru je IP ugotovil, da priklic zahtevanih pooblastil iz informatizirane baze podatkov pri organu ni mogoč. Ker so zahtevana pooblastila označena s stopnjo tajnosti, najmanj INTERNO, njihova vsebina iz tega razloga v računalniško bazo podatkov ni vnesena. Da bi torej organ zadostil zahtevi prosilca, bi moral ročno pregledati konkretno dokumentacijo, pri čemer bi si lahko pomagal z informatizirano bazo podatkov. V zvezi s tem je IP na ogledu in camera ugotovil, da iskanje podatkov o zahtevanih pooblastilih v informatizirani bazi podatkov organa ni mogoče zgolj s ključnimi besedami, saj je iskanje podatkov z iskalnimi parametri omejeno. Kot je pojasnil že organ, poimenovanje dokumentov ob njihovem shranjevanju v informatizirano bazo namreč ni enotno. Nazivi posameznega dokumenta v določenih primerih vsebujejo dobesedni prepis naslova dokumenta (npr. »ime in priimek – pooblastilo za vodenje postopkov varnostnega preverjanja), včasih pa naziv dokumenta vsebuje le ime in priimek zaposlenega ter besedo »pooblastilo«, brez podatka o tem, za kakšno pooblastilo gre. Obstajajo tudi primeri poimenovanja npr. »poblastilo« namesto »pooblastilo« in podobno, kar pomeni, da iskalnik takšnega pooblastila ne najde, čeprav bi vsebinsko sodil med zahtevane podatke. Povedano drugače, pri pooblastilih, pri katerih iz informatizirane baze podatkov ni jasno, ali se nanašajo na zahtevana pooblastila, bi moral organ nadalje vpogledati v konkretne dokumente. Pooblastila pa so sicer evidentirana v različnih zadevah, ni jih mogoče zanesljivo najti niti po klasifikacijskem znaku niti po signirnem načrtu, pa tudi način signiranja se je spremenil od leta 2010. IP je tako sledil navedbam organa, da iskanje zahtevanih pooblastil ne bi bilo enostavno in da bi bilo težko zagotoviti popolne informacije.

 

Kot odločilno dejstvo, zakaj prosilcu dostopa do v tem delu zahtevanih dokumentov, ni mogoče omogočiti, pa je treba upoštevati, da so zahtevana pooblastila označena s stopnjo tajnosti, najmanj INTERNO, kar pomeni, da niso prosto dostopna zaradi varstva tajnih podatkov. Da so podatki o javnih uslužbencih organa tajni (razen določenih, kot je npr. podatek o direktorju in namestniku direktorja, uradni osebi za posredovanje informacij javnega značaja) je IP ugotovil že pri reševanju predhodnih pritožbenih zadev. V zvezi s tem IP povzema pristojnosti in delo organa ter položaj uslužbencev, ki ga ureja ZSOVA. V 2. členu ZSOVA so opredeljene njegove naloge, in sicer:

  1. pridobiva in vrednoti podatke ter posreduje informacije:
  • iz tujine, pomembne za zagotavljanje varnostnih, političnih in gospodarskih interesov države,
  • o organizacijah, skupinah in osebah, ki s svojo dejavnostjo iz tujine ali v povezavi s tujino ogrožajo ali bi lahko ogrozile nacionalno varnost države in njeno ustavno ureditev;
  1. sodeluje s pristojnimi državnimi organi in službami pri varnostnem preverjanju ter posreduje podatke, pomembne za varnost določenih oseb, delovnih mest, organov, objektov in okolišev;
  2. opravlja naloge na podlagi zakona v skladu s prednostnimi nalogami, ki jih določi Vlada na podlagi nacionalnovarnostnega programa, ki ga sprejme Državni zbor.

Kot samostojna služba Vlade, na podlagi 6. člena ZSOVA, organ obvešča o svojih ugotovitvah predsednika Vlade, kadar gre za zadeve iz njihove pristojnosti, pa tudi predsednika republike, predsednika Državnega zbora in pristojne ministre. Nadalje na podlagi istega člena organ posreduje podatke o svojih ugotovitvah pristojnim ministrstvom ter drugim organom državne uprave, da bi ti lahko za izvrševanje njihovih zakonitih pristojnosti predlagali ali sprejeli določene ukrepe, ter pripravlja informacije in analize s svojega delovnega področja za potrebe Sveta za nacionalno varnost in za potrebe delovnih teles Državnega zbora za izvajanje nalog z njihovega delovnega področja.

 

Pristojnosti in delovno področje organa se nedvomno nanašajo na javno varnost in obveščevalno in varnostno dejavnost državnih organov Republike Slovenije, saj gre za organ, za katerega že iz njegovega naziva oziroma namena ustanovitve izhaja, da deluje znotraj sistema nacionalne varnosti, za izvajanje ukrepov, s katerimi se zagotavlja zadostna raven nacionalne varnosti in varnosti državljanov oziroma posameznikov. Nedvomno je tako mogoče ugotoviti, da bi bila z razkritjem podatkov o javnih uslužbencih organa ogrožena varnost poslovanja organa oziroma bi bila onemogočena izvedba nalog na podlagi zakona v skladu s prednostnimi nalogami, ki jih določi Vlada na podlagi nacionalno-varnostnega programa, ki ga sprejme Državni zbor. Zahtevane informacije se zato nedvomno nanašajo na javno varnost in obveščevalno in varnostno dejavnost državnih organov Republike Slovenije v skladu s 5. členom ZTP, katerih razkritje nepoklicani osebi bi lahko škodovalo delovanju ali izvajanju nalog organa. Da lahko izvaja svoje pristojnosti oziroma naloge, ima v skladu z ZSOVA posebej urejena določena področja delovanja. Posebej je urejeno tudi področje zaposlovanja, saj je v 28. členu ZSOVA določeno, da se delovno razmerje v agenciji lahko sklene brez objave oziroma razpisa. Ne nazadnje tudi varnostna preverjanja za dostop do tajnih podatkov, na katera se nanašajo predmetna pooblastila, opravljajo uslužbenci organa sami (27. člen ZSOVA). Nadalje je mogoče ugotoviti, da bi bilo lahko z razkritjem podatkov o zaposlenih uslužbencih ogroženo njihovo življenje in zdravje, kar nedvomno izhaja iz predhodno navedenega, pa tudi posameznih določb ZSOVA, ki se nanašajo na delovna razmerja ter posebnosti ureditve s področja zdravstvenega, pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Posledično bi to pomenilo, da organ, ki je pomemben subjekt v sistemu nacionalne varnosti, ne bi mogel zagotoviti oziroma zaščititi nacionalnih interesov[9], kar bi hudo škodovalo varnosti ali interesom Republike Slovenije na področju javne varnosti ter obveščevalno in varnostno dejavnost državnih organov Republike Slovenije. Temeljni dokument na področju nacionalne varnosti je RESOLUCIJA o strategiji nacionalne varnosti Republike Slovenije[10], ki opredeljuje nacionalne interese, varnostna tveganja in vire ogrožanja države, njenih institucij, državljanov ter usmeritve, ukrepe in mehanizme za zagotavljanje nacionalne varnosti.

 

Predhodno navedeni zakonski in podzakonski akti tako nedvomno terjajo posebno obravnavo določenih informacij, s katerimi razpolaga organ. Zahtevane informacije se  namreč nanašajo na tista interesna področja države, ki jih je ZTP opredelil kot posebej občutljiva oziroma so takega pomena, da jih je mogoče varovati s stopnjo tajnosti, saj bi razkritje nepoklicani osebi lahko škodovalo delovanju ali izvajanju nalog organa. Upoštevaje navedeno je torej IP sledil odločitvi organa, da zahtevana pooblastila niso prosto dostopna, ker je podana izjema tajnih podatkov po 1. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

 

Prav tako je IP sledil navedbam organa, da delni dostop do zahtevanih pooblastil brez podatkov o pooblaščeni osebi nima nobene vsebinske vrednosti. Bistvo teh pooblastil je namreč vezano na posamezno fizično osebo. Če bi z uporabo instituta delnega dostopa[11] prekrili varovane podatke fizičnih oseh, bi prosilec razpolagal zgolj z administrativnimi oznakami dokumentov, ti podatki pa ne bi prinesli nobenih smiselnih informacij in nobene dodane vrednosti. IP je že večkrat ugotovil, da delni dostop ni smiseln, kadar bi tak dokument predstavljal zgolj vsebinsko prazen dokument, ki bi bil brez posebne vrednosti za prosilca oziroma javnost.[12] Tudi Sodišče Evropskih skupnosti je odločilo, da delnega dostopa ni treba odobriti takrat, ko bi bil ta brez smisla, ko bi bili dostopni dokumenti brez posebne vrednosti za upravičenca (primer Olli Mattila v. Komisija in Svet EU, št. T-204/99, z dne 12. 7. 2001, ECR II-226). Pomembna sta torej tehnični in vsebinski vidik. Če bi pri izvedbi delnega dostopa prekrili vse podatke na način, da bi preprečili ogrozitev zaupnosti varovanih informacij, bi zahtevani dokumenti ob uporabi instituta delnega dostopa popolnoma izgubili svojo vrednost, zato za prosilca oziroma javnost ne bi bili več smiselni.

 

Način seznanitve z zahtevano informacijo

 

Prosilec ima, na podlagi 17. člena ZDIJZ, sam pravico določiti, na kakšen način se želi seznaniti z zahtevano informacijo, zaradi česar organ praviloma nima nikakršne pravice prosilcu odreči pravice do oblike, v kateri želi prejeti zahtevano informacijo. Edino omejitev, ki vpliva na obliko informacije, predstavlja določba drugega odstavka 25. člena ZDIJZ, po kateri lahko prosilec dobi samo vpogled v informacijo, ki je zavarovana skladno z zakonom, ki ureja avtorsko pravico. Drugi odstavek 27. člena ZDIJZ določa, da ima prosilec pravico do pritožbe tudi v primeru, če ne dobi informacije v obliki, ki jo je zahteval. Iz navedenega izhaja, da ima prosilec pravno varovano pravico izbrati, na kakšen način se želi seznaniti z vsebino zahtevane informacije (fotokopija, prepis, vpogled, elektronski zapis). Povedano drugače, v obravnavanem primeru ne gre za avtorsko varovana dela, zato ni na organu, da določi prosilcu način seznanitve z zahtevanimi informacijami z vpogledom. Prosilec je zahteval predmetna pooblastila v elektronski obliki, zato je organ dolžan to upoštevati. Tudi če se zahtevana pooblastila na nahajajo v elektronski obliki, jih je organ dolžan v takšno obliko pretvoriti, če ima za to tehnične možnosti, in organ jih v obravnavanem primeru nedvomno ima. Prosilec je sicer zahteval posredovanje zahtevanih informacij na elektronski naslov, vendar ZDIJZ določa kot eno od oblik posredovanja elektronski zapis, ki pa nujno ne predstavlja posredovanja dokumentov na elektronski naslov prosilca, saj posredovanje »elektronskega zapisa« obsega tudi posredovanje fizičnega nosilca podatkov, kjer so podatki zabeleženi v elektronski obliki.

 

Predmet zahteve so potrdila, izdana na podlagi 40.b člena ZSOVA, od 1. 1. 2012 do vložitve zahteve (to je 10. 10. 2019). V skladu s to določbo je dolžan javni uslužbenec agencije, ki je sklenil pogodbo o zaposlitvi za opravljanje del in nalog uradne osebe agencije, v roku, določenem v aktu o sistemizaciji delovnih mest, opraviti izpit za izvrševanje dolžnosti in pooblastil uradne osebe agencije. IP je vpogledal v posredovana pooblastila, o katerih je organ odločil v točki 4. izreka izpodbijane odločbe. Najprej je ugotovil, da je bila pooblastilom umaknjena stopnja tajnosti INTERNO, ugotovil pa je tudi, da predmetna pooblastila obsegajo osebne podatke, to je ime in priimek posameznega direktorja oziroma namestnika direktorja, ki je opravil izpit po 40.b členu ZSOVA, ter ime, priimek in delovno mesto podpisnika, ki je direktor ali namestnik direktorja organa.

 

V skladu z določbo 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ zavrne zahtevo za dostop do informacije javnega značaja, če se podatek nanaša na varovane osebne podatke. ZDIJZ pri ugotavljanju obstoja navedene izjeme tako napotuje na določbe zakona o varstvu osebnih podatkov. Ugotoviti gre, da se je 25. 5. 2018 začela uporabljati Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov[13], ki predstavlja tisti pravni akt, ki ureja varstvo osebnih podatkov in v določenih delih zamenjuje ZVOP-1. V določenih delih se torej ZVOP-1 ne uporablja več. Ob tem je mogoče ugotoviti, da predmetna uredba bistveno ne spreminja definicije upravljavca in obdelovalca osebnih podatkov in ne definicije osebnega podatka ter ne spreminja definicije javnega in zasebnega sektorja.

 

Obdelava osebnih podatkov je tako zakonita, če je podana ena od pravnih podlag, ki jih določa Splošna uredba o varstvu podatkov v prvem odstavku člena 6, v skladu s katerim je obdelava zakonita, če je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca. IP je ugotovil, da je v obravnavanem primeru podana zakonska podlaga za razkritje predmetnih osebnih podatkov, saj gre za absolutno javne podatke po 1. alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Pravna podlaga po Splošni uredbi o varstvu podatkov je torej ZDIJZ. Direktor in namestnik direktorja organa sta javna uslužbenca, imenovana na podlagi 4. in 5. člena ZSOVA. Direktor namreč vodi organ, namestnik direktorja pa mu pri tem pomaga in ga nadomešča, ko je le-ta odsoten ali zadržan.

 

Upoštevaje navedeno je IP odločil, da je organ dolžan prosilcu posredovati zahtevana pooblastila v elektronski obliki. V zvezi z navedbami organa o nadaljnji uporabi teh pooblastil IP pripominja, da je ustrezna uporaba le-teh nato odgovornost prosilca. Ob tem pa IP še dodaja, da se dostop do dokumentov na podlagi določb ZDIJZ nikoli ne presoja z vidika okoliščin posameznega prosilca, temveč z vidika vsebine samih informacij, ki so zahtevane. Pri presoji, ali lahko prosilec pridobi zahtevane dokumente, se je zato vedno treba vprašati, ali gre za informacije, ki bi jih lahko pridobil tudi kdorkoli drug, ki bi organu postavil isto zahtevo. V postopku po ZDIJZ je torej bistveno, da se odloča z učinkom erga omnes, kar pomeni, da je dokument, ki predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja, dostopen vsakomur, pravni in fizični osebi, ne glede na pravni interes in morebiten osebni status. ZDIJZ torej kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb zakona za vse.

 

IP se opredeljuje še do predloga prosilca, naj IP v okviru svojih pristojnosti kot inšpekcijski organ postopa po uradni dolžnosti in ugotovljene kršitve zakonov in drugih predpisov prijavi pristojnim organom oziroma jih o svojih ugotovitvah obvesti. IP v zvezi s tem navaja, da se je glede pravilnosti postopanja in odločanja organa v obravnavanem primeru opredelil v tej odločbi.

 

Organ se je v odstopu pritožbe skliceval tudi na zlorabo pravice dostopa do informacij javnega značaja. IP se do teh navedb posebej ne opredeljuje, ker o tem z izpodbijano odločbo ni bilo meritorno odločeno, poudarja pa, da se institut zlorabe pravice dostopa do informacij javnega značaja po petem odstavku 5. člena ZDIJZ presoja v vsakem posameznem primeru posebej in da ga je treba uporabljati restriktivno. Pri tem se izhaja iz splošnega načela ZDIJZ, da so informacije javnega značaja dostopne vsakomur in da si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati doseči čim večjo obveščenost javnosti o svojem delovanju. Presoja obstoja zlorabe pravice institut, ki ga je treba uporabljati z veliko mero previdnosti in le tam, kjer je to nujno potrebno, kriterije, ki opredeljujejo zlorabo pravice, pa je treba razlagati ozko in v vsakem primeru posebej. Utemeljitev obstoja zlorabe pravice mora vselej ostati skrajno sredstvo v postopkih odločanja o zahtevah za posredovanje informacij javnega značaja in se sme uporabiti le v primeru, če od organa objektivno ni mogoče pričakovati, da bo o dostopu do vseh zahtevanih informacij javnega značaja odločal po postopku, ki ga določa ZDIJZ.

 

Sklepno

 

IP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag zaključil, da je pritožba prosilca delno utemeljena, in sicer glede načina seznanitve z zahtevanimi potrdili (kot to izhaja iz točke 1. izreka te odločbe). Na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP je tako IP organu naložil, da posreduje zahtevana potrdila prosilcu v elektronski obliki. V preostalem delu pa je pritožbo prosilca zavrnil, na podlagi prvega in drugega odstavka 248. člena ZUP (kot to izhaja iz točke 2. izreka te odločbe). Na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP je IP zavrnil pritožbo prosilca v delu, v katerem se nanaša na odločitev organa o zahtevanih dokumentih za predstojnika organa in o zahtevanih pooblastilih predstojnika. Upoštevaje drugi odstavek 248. člena ZUP pa je zavrnil pritožbo prosilca glede izdaje nadomestne odločbe in združitve zahtev v en postopek. V postopku so bile namreč ugotovljene pomanjkljivosti, vendar te niso bile bistvene.

 

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (kot to izhaja iz točke 3. izreka te odločbe).

 

Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah[14] oproščena plačila upravne takse.

 

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč je dopustno sprožiti upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se vloži pri navedenem sodišču neposredno pisno ali pa se pošlje po pošti. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

Postopek vodila:

Nataša Siter, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka

 


[1] Uradni list RS, št. 50/06 – uradno prečiščeno besedilo, 9/10 in 60/11.

[2] Uradni list RS, št. 81/06.

[3] Upravno procesno pravo, Upravni postopek in upravni spor, 2. spremenjena in dopolnjena izdaja, dr. Erik Kerševan in dr. Vilko Androjna, leto izdaje 2017, GV Založba.

[4] Uradni list RS, št. 94/07- uradno prečiščeno besedilo.

[5] Zakon o splošnem upravnem postopku s komentarjem J. Breznik in ostali, GV založba, Ljubljana 2008, strani 625 – 627.

Upravno procesno pravo, Upravni postopek in upravni spor, 2. spremenjena in dopolnjena izdaja, dr. Erik Kerševan in dr. Vilko Androjna, leto izdaje 2017, GV Založba (stran 504).

[6] Tako tudi sodna praksa, npr. sodba Upravnega sodišča št. I U 177/2009.

[7] Tako izhaja iz sodne prakse, npr. sodba in sklep Vrhovnega sodišča št. I U 1627/2013.

[8] Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, dr. Senko Pličanič s soavtorji, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti.

[9] 2.1. ReSNV-2: «Nacionalni interesi Republike Slovenije so življenjski in strateški. Trajna življenjska interesa Republike Slovenije sta ohranitev neodvisnosti, suverenosti in ozemeljske celovitosti države ter ohranitev nacionalne identitete, kulture in samobitnosti slovenskega naroda tako znotraj mednarodno priznanih meja Republike Slovenije kot v zamejstvu in po svetu. Strateški interesi Republike Slovenije so priznavanje in spoštovanje nedotakljivosti njenih mednarodno priznanih meja in državnega območja, vključno s stikom teritorialnega morja z odprtim morjem in zračnim prostorom Republike Slovenije, delovanje demokratičnega parlamentarnega političnega sistema, spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin, krepitev pravne in socialne države, blaginja prebivalcev in celovit razvoj družbe, zaščita življenja in visoka stopnja vseh oblik varnosti prebivalcev, zaščita pravic in razvoj slovenske avtohtone narodne skupnosti v sosednjih državah, mir, varnost in stabilnost v svetu ter ohranitev okolja in naravnih virov Republike Slovenije.«.

[10] Uradni list RS, št. 59/19.

[11] 7. člen ZDIJZ in 19. člen Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 24/16).

[12] Na primer odločbe IP št. 090-93/2012/2, št. 090-221/2016/2 in št. 090-129/2018.

[13] Splošna uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES.

[14] Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16 in 30/18 – ZKZaš.