Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

FOIA Decisions

+ -
Date: 02.09.2019
Title: prosilec - Sklad kmetijski zemljišč in gozdov RS
Number: 090-195/2019
Category: Ali dokument obstaja?
Status: Refused


POVZETEK:

 

Prosilec je od organa zahteval posredovanje  »Zahtevka za izvedbo izrednega notranjerevizijskega pregleda organa«. Organ je zahtevo zavrnil, ker z zahtevanim dokumentom ne razpolaga. IP je z namenom ugotovitve dejanskega stanja, pri organu opravil ogled in camera na podlagi 11. člena ZInfP. Na podlagi ugotovljenih dejstev na ogledu in camera je IP ugotovil, da organ z zahtevanim dokumentom ne razpolaga, zato je pritožbo prosilca zavrnil kot neutemeljeno, saj mu organ dokumentov, s katerimi ne razpolaga, ne more posredovati.

 

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-195/2019/5
Datum: 2. 9. 2019

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju ZUP) o pritožbi …, (v nadaljevanju prosilec), z dne 12. 8. 2019, zoper odločbo Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, Dunajska cesta 58, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-21/2017-20/ MCS z dne 6. 8. 2019, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo


O D L O Č B O:


1.    Pritožba prosilca z dne 12. 8. 2019 zoper odločbo Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, št. 090-21/2017-20/ MCS z dne 6. 8. 2019, se zavrne.

2.    V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.


O b r a z l o ž i t e v:

Prosilec je dne 15. 7. 2019 in 22. 7. 2019 na organ naslovil zahtevi za dostop do informacij javnega značaja, in sicer za posredovanje Zahtevka za izvedbo izrednega notranjerevizijskega pregleda o zadevi št. 61-1710/2017 in posredovanje dokumenta SNR 2240-delovni program posla-kratek izredni pregled zadeve št. 61-1710/2017.

Zahtevi prosilca je organ zavrnil z odločbo št. 090-21/2017-20/ MCS z dne 6. 8. 2019. V obrazložitvi je organ povzel zahtevi prosilca in pojasnil, da ne razpolaga z zahtevanimi dokumenti, zato je zahtevi z dne 15. 7. 2019 in 22. 7. 2019 zavrnil, saj ne gre za informacijo javnega značaja, s katero bi organ razpolagal. Organ je prosilca napotil na Urad za nadzor proračuna, ki je Poročilo o izrednem pregledu skladnosti delovanja notranje revizije SKZG RS z usmeritvami za državno notranje revidiranje tudi izdelal.

Dne 12. 8. 2019 je prosilec vložil pritožbo zoper odločbo organa, št. 090-21/2017-20/ MCS z dne 6. 8. 2019, v kateri je navedel, da izpodbija odločbo v delu, ki se nanaša na zahtevan dokument » Zahtevek za izvedbo izrednega notranjerevizijskega pregleda o zadevi št. 61-1710/2017«, torej dokument, ki ga je zahteval v zahtevi, z dne 15. 7. 2019. Prosilec je navedel, da so verodostojne podlage, za pridobitev zahtevanega dokumenta, dokumenti, ki jih je priložil tudi v prilogi pritožbe, in sicer:
-    Poročilo  o izrednem pregledu skladnosti delovanja notranje revizije v Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije z usmeritvami za državno notranje revidiranje - končno poročilo, št. zadeve: 0601-60/2018, Ljubljana, junij 2019, iz katerega, na 7. strani pod 3.2.2 Dejstva in ugotovitve, izhaja, da je Urad Republike Slovenije za nadzor proračuna med drugim preučil »Zahtevek za izvedbo izrednega notranjerevizijskega pregleda o zadevi št. 61-1710/2017«.
-    Izredno notranjerevizijsko poročilo o zadevi 61-1710/2017 (kratek izredni pregled), z dne 23. 2. 2017 (osnutek poročila),
-    Izredno notranjerevizijsko poročilo o zadevi 61-1710/2017 (kratek izredni pregled), z dne 1. 3. 2017 (končno poročilo),
-    dopis organa št. 61-1710/2011- AMB, z dne 24. 3. 2017, s katerim ga je organ med drugim seznanil, da je na zahtevo direktorice, notranja revizija organa, izvedla kratek izredni notranjerevizijski pregled zadeve št 61 -1710/2011,
-    Uradni zaznamek št. 090-6/2017 – AMB, z dne 13. 10. 2017, s katerim naj bi mu organ posredoval fotokopijo dokumenta »Izredno notranje revizijsko poročilo o zadevi 61-1710/2011 (kratek izredni pregled), z dne 1. 3. 2017, s prekritim imenom denacionalizacijskega upravičenca«, posredoval pa mu je imenovano poročilo, ki ima na naslovni strani oznako zadeve št. 61-1710/2017, med tem ko je na 3. strani v uvodu pravilno vpisan predmet zahtevanega pregleda z oznako št. 61-1710/2011,
-    Uradni zaznamek št. 090-21/2017 – AMB, z dne 21.11.2017, s katerim naj bi mu organ posredoval tudi fotokopijo dokumenta »Izredno notranje revizijsko poročilo o zadevi št. 61-1710/2011 (kratek izredni pregled), z dne 23. 2. 2017, s prekritim imenom denacionalizacijskega upravičenca – osnutek«, posredoval pa mu je imenovani osnutek poročila, ki ima na naslovni strani oznako zadeve št. 61-1710/2017, med tem, ko je na 3. strani v uvodu pravilno vpisan predmet zahtevanega pregleda z oznako št. 61 -1710/2011.
Prosilec pripominja, da je že iz navedenega dopisa in prejetih uradnih zaznamkov organa razvidno pravilno označevanje predmetne zadeve s št. 61-1710/2011, katero je na zahtevo direktorice, notranja revizija organa, izvedla notranjerevizijski pregled zadeve, torej zadeve št. 61- 1710/2011. Notranje revizijski pregled zadeve št. 61-1710/2011 potrjujeta tudi Izredno notranjerevizijsko poročilo o zadevi 61-1710/2017 (kratek izredni pregled) - osnutek poročila, z dne 23. 2. 2017 in končno poročilo, z dne 1. 3. 2017, ki na 3. strani pod uvodom decidirano navajata: »Izredni notranjerevizijski pregled zadeve št. 61-1710/2011 (predmet pregleda), se je izvedel na zahtevo direktorice Sklada«. Prosilec še dodaja, da je razumljivo, da je organ, kot naročnik in plačnik zahtevanega izrednega notranjerevizijskega pregleda zadeve št. 61-1710/2011, izoblikoval konkreten »Zahtevek za izvedbo izrednega notranje revizijskega pregleda, o zadevi št. 61-1710/2011, da gre torej za informacijo javnega značaja, ki je nastala pri organu pred izvedbo izrednega notranjerevizijskega pregleda zadeve  št. 61-1710/201, posledično se ta nahaja pri organu. Prosilec zahteva, da mu organ posreduje zaprošeni dokument »Zahtevek za izvedbo izrednega notranjerevizijskega pregleda o zadevi št. 61-1710/2011( ali z oznako št. 61-1710/2017), ki je, kot je razvidno iz priloženih dokumentov, neusklajena z oznako Zahteve direktorice Sklada in predmetom pregleda št. 61-1710/2011.
Organ odločbe po prejemu pritožbe ni nadomestil z novo, zato jo je na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom št. 090-21/2017-25/ MCS z dne 22. 8. 2019, odstopil v reševanje IP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.

IP je dne 29. 8. 2019, z namenom ugotovitve dejanskega stanja, pri organu opravil ogled in camera na podlagi 11. člena ZInfP. Kot izhaja iz zapisnika o ogledu in camera št. 090-195/2019/4 z dne 29. 8. 2019, je organ pojasnil, da so zahtevani dokument iskali znotraj celotnega organa, vendar ga niso našli. Na ogledu je organ, ob prisotnosti IP, ponovno preveril obstoj zahtevanega dokumenta v informacijskem sistemu DOK SPIS, na način, da je pregledal vse številke dokumentov, ki se nanašajo na Poročilo izrednega notranjerevizijskega pregleda v zadevi 61-1710/2017 in 61-1710/2011. Slednja je, kot navaja že prosilec, pravilna številka zadeve. Organ je preveril morebitni fizični obstoj dokumenta v spisovni dokumentaciji, pregledal je vse zadeve takratne direktorice organa, …, iskal dokument v finančni službi, kot morebitno podlago za izstavitev računa zunanjemu izvajalcu …, ki je izvedla izredno notranjo revizijo organa in o tem tudi pripravila »Izredno notranjerevizijsko poročilo o zadevi 61-1710/2017 oz. 61-1710/2011«. Kljub vnosu različnih iskalnih nizov v informacijski sistem DOK SPIS (npr, zahteva, zahtevek, notranjerevizijski nadzor, …), organ zahtevanega dokumenta ni našel. Organ je še navedel, da ne dvomi, da je takšen zahtevek obstajal, morda tudi v obliki e-pošte, obstaja pa verjetnost, da se ni poknjižil, posledično ga organ ne najde in ga prosilcu ne more posredovati. Organ je IP predložil na vpogled elektronska sporočila, iz katerih izhaja, da je zahtevani dokument iskal tudi pri zunanjem izvajalcu »…«, ki je izvedel notranjerevizijski pregled v zadevi 61-1710/2011, kateri pa prav tako z dokumentom ne razpolaga, saj skladno s pogodbo, dokumentacije ni dolžan hraniti.

Pritožba ni utemeljena.

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

IP ugotavlja, da je predmet tega pritožbenega postoka vprašanje, ali organ razpolaga z Zahtevkom za izvedbo izrednega notranjerevizijskega pregleda o zadevi št. 61-1710/2017 oz. 61-1710/2011.

V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ, zato je IP nadalje ugotavljal, ali so pri informacijah, ki jih je prosilec zahteval v zahtevi z dne 15. 7. 2019, izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja.

Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:
1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;
2. organ mora z njo razpolagati;
3. nahajati se mora v materializirani obliki.

Če kateri od navedenih pogojev ni izpolnjen, pomeni, da zahtevana informacija javnega značaja ne obstaja in posledično zahtevi oz. pritožbi prosilca ni mogoče ugoditi.

Iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga (ponovno) pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo (več).

Upoštevaje podana pojasnila organa in ugotovljena dejstva na ogledu in camera je IP ugotovil, da organ z dokumentom Zahtevek za izvedbo izrednega notranjerevizijskega pregleda o zadevi št. 61-1710/2017 oz. 61-1710/2011, ne razpolaga v materializirani obliki. Navedeno pomeni, da niso izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja, zato je treba pritožbo prosilca zavrniti.

IP pripominja, da je treba smisel dostopa do informacij javnega značaja iskati v javnem in odprtem delovanju organa, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja, vendar pa je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. IP tako poudarja, da pritožbeni postopek pred IP ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati. IP ob tem pojasnjuje, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje zakaj organ ne razpolaga z dokumentom, za katerega prosilec domneva, da bi ga organ moral imeti. V postopku dostopa do informacij javnega značaja se ob tem lahko presoja (le) vprašanje, ali zahtevane informacije javnega značaja dejansko obstajajo pri organu v materializirani obliki. IP je namreč organ, ki je, na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Zato IP, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumente, s katerimi ne razpolaga.
Po pregledu spisovne dokumentacije in na podlagi ugotovitev na ogledu in camera, IP ne dvomi v navedbe organa, da z zahtevanim dokumentom, ki ga je prosilec zahteval v zahtevi z dne 15. 7. 2019, organ ne razpolaga. Iz celotne pritožbene zadeve namreč ne izhaja noben sum, da organ razpolaga z Zahtevkom za izvedbo izrednega notranjerevizijskega pregleda o zadevi št. 61-1710/2017 oz. 61-1710/2011, vendar ga prosilcu ne želi posredovati. Navedbe organa so namreč vsebinsko konsistentne in skladne ter podprte z ugotovitvami IP z ogleda in camera, prav tako je organ izkazal pripravljenost pridobiti zahtevani dokument od drugega subjekta, to je od zunanjega izvajalca, kar pa organ za potrebe prosilca po ZDIJZ ni dolžan storiti. Zavezanci so v skladu z ZDIJZ dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij ter niso dolžni ustvariti novega dokumenta, pripraviti odgovora, pojasnila, zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. IP posledično zaključuje, da pritožbi prosilca ni mogoče ugoditi.
Na koncu IP še pojasnjuje, da se v postopku po ZDIJZ odloča z učinkom erga omnes, kar pomeni, da je dokument, ki predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja, dostopen vsakomur, pravni in fizični osebi, ne glede na pravni interes in morebiten osebni status. Rezultat presoje oziroma odločitev po ZDIJZ mora biti namreč enaka za vse. ZDIJZ torej kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb zakona za vse, zato navajanje razlogov prosilca in verodostojnih podlag za vložitev zahteve ni bilo ne potrebno in ne relevantno pri odločanju, posledično se IP do njih tudi ni opredelil.

Upoštevaje navedeno je IP zaključil, da organ ne razpolaga z zahtevanim dokumentom, zato je pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil in potrdil izpodbijano odločbo, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse.


Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

Postopek vodila:
Urša Pleterski
raziskovalka pooblaščenca

 

Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.
informacijska  pooblaščenka