Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG
dekorativna slika

FOIA Decisions

+ -
Date: 14.12.2020
Title: prosilec - Javno podjetje Rižanski vodovod Koper d.o.o.
Number: 090-264/2020
Category: Kršitev postopka, Ali je organ zavezanec?
Status: Returned to readjudication (on a case)


POVZETEK:

IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da izpodbijani odgovor nima vseh zakonskih sestavin upravne odločbe, zato se ga ne da preizkusiti, kar predstavlja bistveno kršitev pravil upravnega postopka po 7. točki 2. odstavka 237. člena ZUP. Organ o zahtevi prosilke namreč ni odločil z odločbo, za svojo odločitev pa ni podal obrazložitve. Iz izpodbijanega odgovora izhaja, da ta nima ne uvoda, izreka, obrazložitve niti pravnega pouka, prav tako pa iz njega niso razvidni razlogi, zakaj je organ zahtevo prosilke glede dostopa do informacij javnega značaja zavrnil. Razen z navedbo, da je zahtevana pogodba »dvopartitna in v skladu z zakonom o varstvu osebnih podatkov ni predmet vpogleda tretje osebe« organ tudi ni pojasnil svoje odločitve, pri čemer iz izpodbijane odločbe ne izhaja niti o katerih dokumentih je organ v postopku odločil niti kakšna je bila njegova odločitev. Posledično je IP pritožbi prosilke ugodil in zadevo vrnil organu v ponoven postopek.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-264/2020/2

Datum: 14.12.2020

 

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju: ZDIJZ) in tretjega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi………., z dne 23. 9. 2020, zoper odločitev Javnega podjetja Rižanski vodovod Koper, d.o.o., Ulica 15. maja 13, 6000 Koper (v nadaljevanju: organ), št. ………….z dne 14. 9. 2020, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

 

ODLOČBO:

 

  1. Pritožbi prosilke z dne 23. 9. 2020 se ugodi in se odločitev organa št. …………z dne 14. 9. 2020, v delu, ki se nanaša na zavrnitev dostopa do informacij javnega značaja, odpravi ter se zadeva v tem delu vrne organu prve stopnje v ponovno odločanje. Organ prve stopnje mora o zahtevi prosilke z dne 28.8. 2020 odločiti najpozneje v 30 – tih dneh od prejema te odločbe.
  1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

 

Obrazložitev:

 

Prosilka je dne 28. 8. 2020 pri organu po pooblaščencu vložila zahtevo v zvezi z odjemnim mestom št………... V njej navaja, da je lastnica nepremične s parcelno št………., na kateri stoji stavba št……... Prosilka je tudi solastnica parcele………... Lastninsko oz. solastninsko pravico je pridobila kot pravna naslednica……….. Slednja je bila tudi lastnik nepremične……., stanovanja št….., v stavbi…….. Stanovanje št. ….. je bilo priključeno na odjemno mesto……….., vodovodni priključek in vodomer pa se nahajata v vodomernem jašku, ki leži na parceli ………….. Prosilka je organ obvestila, da bo v dogovoru z …………..plačevala porabo vode za odjemno mesto…………. Organ je spremembo evidentiral in prosilki dodelil šifro in ji nato pošiljal račune, ki jih je prosilka redno plačevala. Z dopisom z dne 5. 6. 2020 pa je organ prosilko obvestil, da bo za odjemno mesto ……… sklenil pogodbo o dobavi vode z novim lastnikom nepremičnine……………., ki jo bo evidentiral kot novega uporabnika na tem odjemnem mestu. Obenem organ v dopisu prosilki navaja, da naj bi bil objekt št. ………priključen na javno vodovodno omrežje brez soglasja. S tem je po mnenju prosilke organ posegel v njej pravni položaj pri oskrbi s pitno vodo. Prosilka je bila namreč glede na uporabo in plačevanje dejanska uporabnica vode za odjemno mesto…………. Dodelitev odjemnega mesta drugemu uporabniku, ne da bi prosilki istočasno zagotovili oskrbo z drugega mesta, ogroža prosilkino oskrbo s temeljno življenjsko dobrino in posega v njeno ustavno pravico do pitne vode po 70. a členu Ustave Republike Slovenije. Glede na navedeno ima prosilka utemeljen pravni interes, da se seznani z vsemi okoliščinami, na podlagi katerih je organ …………..sklenil pogodbo za odjemno mesto………….. Prosilka zato zahteva, da ji organ omogoči:

  • vpogled v pogodbo s………………,
  • vpogled v vso dokumentacijo, povezano s sklenitvijo pogodbe, vključno z dokumentacijo, ki jo je predložila druga pogodbena stranka ……………ter obrazci, izjavami, ki so nastali ali so bili izpolnjeni v zvezi s sklepanjem pogodbe.

Prosilka navaja, da želi vpogled s posredovanjem kopij dokumentacije. Svojo pravico do vpogleda v dokumentacijo prosilka utemeljuje z 10. členom Zakona o odvetništvu, z 82. členom Zakona o splošnem upravnem postopku in tudi na podlagi ZDIJZ. V zvezi s slednjim navaja, da zahtevani dokumenti izvirajo iz delovnega področja organa, nahajajo pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Prosilka še dodaja, da je organ v dopisu z dne 8. 7. 2020 odklonil posredovanje pogodbe s pojasnilom, da naj bi vsebovala osebne podatke. S tem se je po mnenju prosilke organ skliceval na izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Stališče organa pa je neutemeljeno, ker je prosilka zahtevala posredovanje pogodbe, ne pa podatkov, ki so le njen del. Varovanje podatkov se tako lahko zagotovi s primernim prekritjem takih podatkov, odklonitev posredovanja celotnega dokumenta pa je neupravičena.

 

V zvezi z zahtevo prosilke z dne 28. 8. 2020 ji je organ dne 14. 9. 2020 posredoval odgovor št…………... V njem organa navaja, da je prosilki v dosedanji korespondenci (dopis po e- pošti z dne 17. 6. 2020 in 2. 7. 2020) posredoval vse relevantne informacije, ki se nanašajo na oskrbo s pitno vodo preko odjemnega mesta……………. Kljub temu organ ponovno podaja širšo informacijo o dejstvih, ki so podlaga za prenos navedenega odjemnega mesta na lastnika stanovanjske enote ID znak ………….je bila investitor vodovodnega priključka, ki je bil izdelan za oskrbo stanovanjskih enot v objektu na naslovu…………... Vodovodni priključek sestoji iz navrtne garniture na javni cevovod, priključnega cevovoda od javnega vodovoda do vodomernega jaška in vodomerni jašek, ki stoji na parceli št………., v katerem so nameščeni vodomeri za osem stanovanjskih enot. Podlaga za izvedbo vodovodnega priključka z osmimi vodomeri je bilo izdano gradbeno dovoljenje št……………. V projektni dokumentaciji za izdajo gradbenega dovoljenja je bil tudi lokacijsko umeščen vodomerni jašek, ki stoji na parceli…………., katera je tudi sestavni del gradbenega dovoljenja. Iz tega nedvomno izhaja, da lokacija vodomernega jaška ni sporna, kakor tudi ne namen uporabe posameznih vodomerov, ki so bili izvedeni za posamezno stanovanjsko enoto v objektu. S prenosom lastništva stanovanjskih enot od prvotnega investitorja na nove lastnike se je prenesla tudi pravica do uporabe priključkov na javno komunalno infrastrukturo, saj brez tega stanovanjske enote niso funkcionalne. Posledično je lastništvo vodovodnega priključka nesporno v lasti lastnikov stanovanjskih enot oz. obravnavanega objekta. Dejstvo, da sta po izbrisu …………..iz sodnega registra dne 13. 2. 2020 morebitne obveznosti prevzela družbenika…………., ne zadrži pravice sedanjim lastnikom stanovanjskih enot oz. objekta, da dostopajo do vodomernega jaška in vodovodni priključek uporabljajo za namen, za katerega je bil izveden. V pristojnosti sedanjih lastnikov – družbenikov parcele št. …………pa je, da z lastniki objekta dogovorijo prenos lastništva navedene parcele, saj le – ta, po mnenju organa, predstavlja funkcionalen del objekta na naslovu………….. Organ pojasnjuje, da je na prosilkino prošnjo izvedel spremembo plačnika storitev oskrbe s pitno vodo na odjemnem mestu…………. Lastništvo odjemnega mesta ni bilo predmet spremembe in je še vedno v lasti………. Prav tako s prosilko ni bila sklenjena pogodba o dobavi vode za obravnavano odjemno mesto. Organ je prosilko dne 5. 6. 2020 obvestil o podani vlogi novega lastnika stanovanjske enote po ureditvi oskrbe s pitno vodo za odjemno mesto …………. in potrebno spremembo plačnika za to odjemno mesto. ………..je s kupoprodajno pogodbo prenesla lastništvo stanovanjske enote na novega lastnika ter s tem tudi pravico uporabe in razpolaganja z odjemnim mestom……………, zato je bila dne 15. 6. 2020 z novim lastnikom sklenjena pogodba o dobavi vode. S pogodbo o dobavi vode uporabnik in izvajalec oskrbe s pitno vodo potrdita medsebojne pravice in obveznosti v skladu z Odlokom o oskrbi s pitno vodo (Ur. Objave PN 22/2002), zato je pogodba dvopartitna in v skladu z zakonom o varstvu osebnih podatkov ni predmet vpogleda tretje osebe.

 

Prosilka je po pooblaščencu dne 24. 9. 2020, zoper odgovor organa št. ………….z dne 14. 9. 2020, vložila pritožbo (dalje izpodbijani odgovor). V njej navaja, da vlaga pritožbo zoper odločbo organa v skladu s 27. členom Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ) v povezavi z 237. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) in predlaga IP, da njeni pritožbi ugodi ter ugodi njeni zahtevi za posredovanje informacij javnega značaja. Zatrjuje, da je organ z dopisom z dne 28. 8. 2020 pozvala k posredovanju informacij javnega značaja. Dopis organa št……………, ki ga je prejela dne 17.09.2020, šteje za zavrnilno odločbo zoper katero vlaga pritožbo. Povzema problematiko z zvezi z odjemnim mestom ………. in navaja, da ima glede na opisane okoliščine utemeljen pravni interes, da se seznani z vsemi okoliščinami, na podlagi katerih je organ s ………..sklenil pogodbo za njeno odjemno mesto…………. Prosilka je zato zahtevala, da se ji s posredovanjem kopij dokumentacije omogoči:

-           vpogled v pogodbo…………………,

-           vpogled v vso dokumentacijo, povezano s sklenitvijo pogodbe, vključno z dokumentacijo, ki jo je predložila druga pogodbena stranka …………..ter obrazci, izjavami, ki so nastali ali so bili izpolnjeni v zvezi z sklepanjem pogodbe. Navaja, da je njena zahteva utemeljena na podlagi 4. in 5. člena ZDIJZ. Dokumenti oz. informacije do katerih zahteva dostop, ustrezajo definiciji informacije javnega značaja kot informacije, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (v nadaljnjem besedilu: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Za njeno zahtevo tudi niso podane ovire po tretji alineji prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Prosilka namreč zahteva posredovanje listin, vključno s pogodbo, ne pa podatkov, ki so le njen del. Varovanje tajnosti podatkov se lahko zato zagotovi s primernim prikritjem takih podatkov v dokumentih, odklonitev posredovanje celotnega dokumenta pa je neupravičena.

 

Organ je pritožbo prosilke dne 6. 11. 2020, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeni osebi, posredoval v odločanje IP.

 

Pritožba je utemeljena.

 

  • Obseg odločanja IP v tem pritožbenem postopku

 

IP primarno ugotavlja, da sta tako prosilka kot organ odgovor organa št. …………z dne 14. 9. 2020 (izpodbijani odgovor) štela kot zavrnilno odločbo v smislu drugega odstavka 22. člena ZUP. Prosilka je zoper izpodbijani odgovor vložila pritožbo na podlagi 27. člena ZDIJZ v povezavi z 237. členom ZUP, organ pa je pritožbo prosilke odstopil IP v obravnavo na podlagi 245. člena ZUP, pri čemer je opravil tudi predhodni preizkus procesnih predpostavk in ugotovil, da je pritožba dovoljena, pravočasna in vložena s strani upravičene osebe. V skladu z navedenim je IP pritožbo zoper izpodbijani odgovor vzel v obravnavo.

 

IP je kot organ druge stopnje je v skladu z 247. člena ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

 

V tem pritožbenem postopku je IP ugotovil, da izpodbijani odgovor nima vseh zakonskih sestavin upravne odločbe, zato se ga ne da preizkusiti, kar predstavlja bistveno kršitev pravil upravnega postopka po 7. točki 2. odstavka 237. člena ZUP. Organ o zahtevi prosilke namreč ni odločil z odločbo, za svojo odločitev pa ni podal obrazložitve. Iz izpodbijanega odgovora izhaja, da ta nima ne uvoda, izreka, obrazložitve niti pravnega pouka, prav tako pa iz njega niso razvidni razlogi, zakaj je organ zahtevo prosilke glede dostopa do informacij javnega značaja zavrnil. Razen z navedbo, da je zahtevana pogodba »dvopartitna in v skladu z zakonom o varstvu osebnih podatkov ni predmet vpogleda tretje osebe« organ tudi ni pojasnil svoje odločitve, pri čemer iz izpodbijane odločbe ne izhaja niti o katerih dokumentih je organ v postopku odločil niti kakšna je bila njegova odločitev.

 

IP je kot drugostopenjski organ, enako kot organ prve stopnje, dolžan spoštovati temeljna načela upravnega postopka, zato je dolžan upoštevati tudi načelo ekonomičnosti postopka iz 14. člena ZUP. Postopek je torej treba voditi hitro, kar pomeni tudi s čim manjšo zamudo za stranke in druge udeležence v postopku, vendar tako, da se preskrbi vse, kar je potrebno, da se lahko ugotovi dejansko stanje, zavarujejo pravice in pravne koristi stranke ter izda zakonita in pravilna odločba. IP je ocenil, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično odpravil organ prve stopnje, ki razpolaga z vsemi zahtevanimi dokumenti in podrobno pozna vsa relevantna dejstva v zvezi s temi dokumenti, zato je pritožbi prosilke ugodil, izpodbijani odgovor odpravil in zadevo, na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP, vrnil organu v ponoven postopek.

 

  • Napotila organu prve stopnje za odločanje v ponovljenem postopku

 

V skladu s tretjim odstavkom 251. člena ZUP mora organ druge stopnje, kadar odpravi izpodbijano odločbo in zadevo vrne organu prve stopnje v ponovno odločanje, s svojo odločbo opozoriti organ prve stopnje, glede česa je treba dopolniti postopek, organ prve stopnje pa mora vseskozi ravnati po tej odločbi in brez odlašanja, najpozneje pa v 30 dneh od prejema zadeve, izdati novo odločbo, zoper katero ima prosilec pravico pritožbe.

 

Organ bo moral pri ponovnem odločanju izvesti celovit ugotovitveni postopek in popolnoma ugotoviti relevantno dejansko stanje. V zvezi z zahtevo prosilke, ki je bila dne 28. 8. 2020 vložena (tudi) po določbah ZDIJZ, bo moral organ obravnavati zahtevo za posredovanje pogodbe ……………….in za posredovanje vse dokumentacije, povezane s sklenitvijo pogodbe, vključno z dokumentacijo, ki jo je predložila druga pogodbena stranka …………ter obrazci, izjavami, ki so nastali ali so bili izpolnjeni v zvezi z sklepanjem pogodbe. V zvezi s tem bo moral organ konkretno pojasniti, s katerimi dokumenti v zvezi z zahtevo prosilke razpolaga ter se opredeliti do vsakega posameznega dokumenta tudi z vidika morebitnih zakonskih izjem od prostega dostopa, določenih v prvem odstavku 6. člena ZDIJZ in 5. a člena ZDIJZ.  V primeru obstoja katere od izjem, mora organ presojati tudi, ali je mogoče uporabiti institut delnega dostopa v skladu z določbami 7. člena ZDIJZ in 19. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (v nadaljevanju: Uredba) ter natančno in določno opredeliti, v katerem delu se posamezni dokument prekrije in na podlagi katere konkretne izjeme od prostega dostopa. Določba 19. člena Uredbe namreč določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 5.a in 6. člena ZDIJZ, se šteje, da jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, če jih je mogoče fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v fizični obliki; zbrisati kodirati, blokirati, omejiti oziroma drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v elektronski obliki (prvi odstavek). Ne glede na zapisano se šteje, da informacije iz dokumenta ni mogoče izločiti, če bi bilo tako izločeno informacijo mogoče razbrati iz drugih informacij v dokumentu (drugi odstavek 19. člena Uredbe).

 

Organ mora v ponovljenem postopku o zahtevi prosilke odločiti s pisno odločbo, ki mora v skladu z 210. členom ZUP vsebovati vse obvezne zakonske sestavine, prosilki (oz. njenemu pooblaščencu) pa mora biti osebno vročena po 87. členu ZUP.

 

Pred izdajo odločbe mora organ ugotoviti vsa dejstva in okoliščine, ki so pomembne za odločitev, in strankam omogočiti, da uveljavijo in zavarujejo svoje pravice in pravne koristi (prvi odstavek 138. člena ZUP). Obliko, način izdaje in sestavne dele upravne odločbe ureja ZUP v členih 210 do 218. Vsebino izreka določa ZUP v 213. členu, vsebina obrazložitve upravne odločbe pa v 214. členu ZUP. V izreku odločbe se odloči o predmetu postopka in o vseh zahtevkih strank. Izrek je najpomembnejši del odločbe, ker med vsemi sestavnimi deli edini pridobi status dokončnosti, pravnomočnosti in izvršljivosti. Po sodbi Vrhovnega sodišča št. U 1549/93-5 postane pravnomočen le izrek odločbe in le-ta ima pravne učinke vse dotlej, dokler ni na zakonit način odločba odpravljena ali razveljavljena. Izrek mora biti kratek in določen (jasen oziroma nedvoumen). Kadar se odloča o več različnih delih zahtevka, ki so med seboj ločljivi oziroma o več zahtevkih, se izrek zaradi jasnosti formulira v obliki več točk. Izrek se kljub načelni kratkosti ne sme sklicevati na materialne predpise, temveč mora predstavljati samostojno podlago za izvršbo. Če izrek ni jasen oziroma določen, ker se sklicuje le na skladnost z zakonom, pravice in obveznosti prosilca pa (ni)so natančneje razvidne samo iz obrazložitve, je odločba nezakonita. Namen določbe 214. člena ZUP, ki določa, kaj mora obsegati obrazložitev odločbe, pa je med drugim omogočiti preizkus odločbe v pritožbenem postopku. Obrazložitev avtoritativne odločitve je eden poglavitnih pravil upravnega (procesnega) prava v smislu omejevanja nadrejene oblasti in njene zlorabe. Prav tako bi lahko pravico do obrazložitve šteli kot del pravice do poštenega obravnavanja oz. postopka po 6. členu Evropske konvencije o človekovih pravicah (Svet Evrope). Obrazložitev je nujna zlasti zato, da stranka lahko uveljavi pravna sredstva in da pritožbeni oziroma pristojni organ lahko preveri zakonitost in pravilnost izpodbijane rešitve. Šele obrazložitev namreč pojasni, zakaj je organ odločil, kot sledi iz izreka.

 

V ponovljenem postopku se je organ dolžan jasno opredeliti do informacije javnega značaja v smislu 4. člena ZDIJZ in določno navesti, kateri posamezni dokumenti so bili predmet njegove presoje. Pri tem mora upoštevati predmet zahteve prosilke. Na podlagi tako izvedenega ugotovitvenega postopka bo organ lahko določno opredelil izrek odločbe (213. člen ZUP). V izreku odločbe morajo biti posamično navedeni konkretni dokumenti, ki so predmet presoje in v celoti ali delno niso prosto dostopni, ker predstavljajo izjemo po ZDIJZ, oziroma v katerem delu se prekrijejo informacije, ki predstavljajo izjemo (npr. v dokumentu št… . se prekrije ime in priimek posameznika in podobno). Takšen izrek omogoča določljivost in izvršljivost, ki zadosti zakonskim normam in pravni varnosti, do katere je prosilec upravičen. Kot že navedeno, ker postane pravnomočen oziroma dokončen in izvršljiv le izrek, mora biti ta jasen, razumljiv in določen. V izreku je treba navesti tudi obliko, v kateri bo prosilki posredovana zahtevana informacija javnega značaja. Prosilka je seznanitev zahteva v obliki fotokopij, na kar je organ, v skladu z drugim odstavkom 17. člena in drugega odstavka 27. člena ZDIJZ, pri obravnavi vezan.

 

Ker IP ugotavlja, da se zahteva prosilke nanaša na pogodbo, sklenjeno s tretjo osebo, bo moral organ v postopek pred odločitvijo, v skladu s 44. členom ZUP, pritegniti tudi navedeno družbo in ji dati pravico, da se postopka udeleži kot stranski udeleženec. V skladu s 44. členom ZUP mora namreč organ ves čas med postopkom, po uradni dolžnosti skrbeti za to, da so v postopku udeleženi vsi, na katerih pravice ali pravne koristi bi lahko vplivala odločba. To pomeni, da je v povezavi z načelom zaslišanja strank (9. člen ZUP), v postopek potrebno pritegniti vse tiste subjekte, katerih pravice ali pravne koristi bi pri odločanju o zahtevi za dostop do informacij javnega značaja utegnile biti prizadete in jim omogočiti udeležbo v postopku. To pa je v konkretnem primeru nedvomno tudi družba, na katero se zahteva prosilke nanaša.

 

Ob navedenem IP pripominja še, da mora organ v ponovljenem postopku presojane dokumente oceniti tudi z vidika morebitne izjeme varstva osebnih podatkov, pri čemer mora upoštevati 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in Uredbo (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba). Ob tem IP dodaja, da se osebni podatki lahko nanašajo le na posameznike, to je fizične osebe, ne pa na gospodarske družbe oz. pravne osebe. Ker se zahteva prosilke nanaša (tudi) na pogodbo, sklenjeno s pravno osebo, IP opozarja, da podatki o pravni osebni niso varovani kot osebni podatki, lahko pa so v pogodbi varovani osebni podatki fizičnih oseb.

 

Ker je prosilka tako v zahtevi kot v pritožbi med drugim obširno navajala in utemeljevala, da ima za dostop do zahtevanih informacij pravni interes, IP poudarja, da v postopku po ZDIJZ razlogi za vložitev zahteve niso relevantni in so posledično neupoštevni. Prav tako se pri presoji po ZDIJZ ne upošteva odnosa med prosilko, organom in tretjimi osebami. Organ je skladno z ZDIJZ dolžan vsebinsko presoditi le, ali zahtevane informacije izpolnjujejo merila za informacije javnega značaja in so zaradi tega prosto dostopne vsem (erga omnes), ne le prosilki. To pomeni, da če so informacije dostopne za enega prosilca, so dostopne za vse.

 

Na podlagi vsega navedenega IP zaključuje, da je pritožba utemeljena, ker je organ bistveno kršil pravila postopka, zaradi česar se izpodbijanega odgovora ne da preizkusiti (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP). IP je zato pritožbi ugodil in na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP odločitev organa št. …………..z dne 14. 9. 2020, v delu, ki se nanaša na zavrnitev dostopa do informacij javnega značaja, odpravil ter zadevo v tem delu vrnil organu v ponovno odločanje. Organ mora o zadevi odločiti najpozneje v roku 30 (tridesetih) dneh od prejema te odločbe.

 

V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16 in 30/18 – ZKZaš) oproščena plačila upravne takse.

 

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, niti upravni spor.

 

 

 

Postopek vodila:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.

namestnica pooblaščenke

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka