Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

FOIA Decisions

+ -
Date: 14.05.2020
Title: prosilec - Radio Televizija Slovenija
Number: 090-40/2020
Category: Avtorsko delo, Kršitev postopka
Status: Returned to readjudication (on a case)


POVZETEK:

Organ je prosilcu zavrnil dostop do 6 delov avdio/video nadaljevanke Jezero v elektronski obliki, zaradi obstoja avtorskih pravic tretjih. V pritožbenem postopku je IP ugotavljal, ali so bile materialne avtorske pravice glede nadaljevanke Jezero prenesene na organ, kar vpliva na vprašanje obsega in načina posredovanja zahtevane informacije kot informacije javnega značaja prosilcu. Organ je v  izpodbijani odločbi zatrjeval, da si je avtor pridržal določene pravice, česar pa iz predložene avtorske pogodbe ni  bilo mogoče zaznati, zaradi česar odločitev organa ni bilo mogoče preizkusiti. Organ namreč v svoji obrazložitvi ni uspel konkretizirano utemeljiti, kateri del avtorske pogodbe omejuje organ s pravico tretje osebe oz. avtorja. Povedano drugače, na podlagi razlogov izpodbijane odločbe ni bilo mogoče ugotoviti, kateri del avtorske pogodbe omejuje organ pri pravici reproduciranja in distribuiranja nadaljevanke Jezero. Pri tem, pa se je organ v svojem pojasnilu še dodatno skliceval tudi na druge avtorske pogodbe, ki jih v izpodbijani odločbi niti ni zatrjeval oz. se nanje skliceval.  IP je pritožbi ugodil in zadevo vrnil organu v ponovno odločanje, v katerem bo moral organ natančno pojasniti katero pravico točno naj bi si avtor(ji) pridržal(i) ter ali ta morebitna pravica tretje osebe dejansko vpliva na omejevanje pravice organa do distribuiranja in reproduciranja nadaljevanke Jezero. IP je opozoril še  na 5. odstavek 6. člena ZDIJZ,  IP je namreč na spletni strani organa zaznal, da je nadaljevanka Jezero, v času odločanja o pritožbi, prosto dostopna, vendar gre za okoliščino, ki je nastala po izdaji izpodbijane odločbe, ki je IP ne sme upoštevati, saj je IP vezan na presojo zakonitosti in pravilnosti prvostopenjske odločbe po dejanskem in pravnem stanju, kakršno je bilo ob izdaji izpodbijane odločbe. Poleg tega pa se tudi po stališču sodišča, na 5. odstavek 6. člena lahko sklicuje le organ do izdaje odločbe, ne pa IP v pritožbenem postopku.  

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-40/2020/6

Datum: 14. 5. 2020

 

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odst. 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14 – ZDIJZ-C in 50/14-ZDIJZ-D, v nadaljevanju ZDIJZ), 3. odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi (dalje prosilec), z dne 21. 2. 2020, zoper odločbo z dne 5. 2. 2020, št. 0901-02/2020/1, RTV Slovenije, Kolodvorska 2, 1550 Ljubljana (dalje organ), v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

 

 

 

O D L O Č B O:

 

  1. Pritožbi prosilca z dne 21. 2. 2020 se ugodi in se odločba RTV Slovenije z dne 5. 2. 2020, št. 0901-02/2020/1, odpravi ter se zadeva vrne organu prve stopnje v ponovno odločanje. Organ prve stopnje mora o zahtevi odločiti najpozneje v 30 - tih dneh od prejema te odločbe.
  1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

 

 

OBRAZLOŽITEV:

 

Prosilec je dne 15. 1. 2020 na organ naslovil elektronsko sporočilo, v katerem je navedel, da na podlagi ZDIJZ zaproša za seznanitev v elektronskem zapisu vseh 6 delov avdio/video nadaljevanke Jezero.

 

Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločbo z dne 5. 2. 2020, št. 0901-02/2020/1, s katero je zahtevo prosilca zavrnil.

 

V obrazložitvi odločbe je organ povzel zahtevo prosilca in navedel, da je nadaljevanka Jezero po svojih značilnostih avdiovizualno delo, ki ga sestavljajo na materialnem nosilcu vsebovane vizualno zaznane gibljive slike in slušno zaznan zvok. Zakon o avtorski in sorodnih pravicah (v nadaljevanju ZASP) v prvem odstavku 5. člena določa, da so avtorska dela individualne intelektualne stvaritve s področja književnosti, znanosti in umetnosti, ki so na kakršenkoli način izražena in nadalje v drugem odstavku med avtorska dela uvršča avdiovizualna dela. Avtorsko delo je rezultat stvaritve avtorjevega duhovnega dela, človek ga zazna s čutili, iz dela je mogoče izluščiti avtorjeve individualne lastnosti. Bistvena značilnost avdiovizualnega avtorskega dela je povezanost gibljivih slik z dramaturškim lokom v skupno, smiselno celoto. lz vsebine zahtevane informacije izhaja, da sodi vsako od šestih delov avdiovizualnega dela jezero, med avdiovizualna avtorska dela. Individualnost stvaritve se kaže v strukturi vsebine, ki je sestavljena iz avtorskih prispevkov avtorjev scenarija, glavnega režiserja, direktorja fotografije, glasbe, kostumografije, scenografije itd. Vsak del nadaljevanke izpolnjuje kriterije individualne intelektualne stvaritve in ima vse značilnosti avtorskega dela po ZASP. Po prvem odstavku 25. člena ZASP materialne avtorske pravice avtorja varujejo premoženjske interese avtorjev s tem, da avtor izključno dovoljuje ali prepoveduje uporabo svojega dela in primerkov svojega dela. Iz pogodbe o prenosu pravic na glasbenem delu izhaja, da si je imetnik pravic na glasbi, ki je vključena v predmetno avdiovizualno delo, pridržal določene pravice. Glede na lastnosti zahtevane informacije, ki sodi med avtorska dela, mora organ pri obravnavi zahteve upoštevati 2. odstavek 25. člena ZDIJZ. Če je zahtevana informacija zavarovana skladno z zakonom, ki ureja avtorsko in sorodne pravico, in je imetnik pravic tretja oseba, organ prosilcu omogoči seznanitev z informacijo tako, da mu jo da zgolj na vpogled. Če prosilec zahteva, da se mu da informacija na vpogled, je organ dolžan omogočiti prosilcu vpogled tako, da ima prosilec dovolj časa, da se seznani z njeno vsebino (3. odstavek 25. člena ZDIJZ). Prosilcu, ki zahteva vpogled v zahtevano informacijo javnega značaja, pooblaščena oseba organa v času uradnih ur ali v predhodno dogovorjenem času omogoči vpogled v prostorih organa (15. člen Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja). Organ je dostop do informacije dovolil tako, da je na podlagi drugega odstavka 25. člena ZDIJZ prosilcu omogočil seznanitev z vpogledom v prostorih organa. Zahtevo za posredovanje informacij v elektronskem zapisu je zaradi obstoja avtorskih pravic tretjih zavrnil. Organ je na podlagi 2. odstavka 22. člena ZDIJZ o zahtevi odločil, kot izhaja iz izreka te odločbe. Posebni stroški v postopku izdaje odločbe niso nastali.

 

Zoper zgoraj navedeno odločbo je prosilec vložil pritožbo z dne 21. 2. 2020, v kateri je navedel, da je organ zahtevo za posredovanje zahtevanih informacij zavrnil z besedami: »iz pogodbe o prenosu pravic na glasbenem delu izhaja, da si je imetnik pravic na glasbi, ki je vključena v predmetno avdiovizualno delo, pridržal določene pravice«. V odločbi organ teh pravic z ničimer ne konkretizira, ne navede niti, za katere »določene (materialne)« pravice naj bi šlo, v kateri pogodbi, kdo je avtor glasbe, za katere primerke glasbe naj bi sploh šlo, ipd. Organ je zapisal: »Po prvem odstavku 25. člena ZASP«, materialne avtorske pravice avtorja varujejo premoženjske interese avtorjev s tem, da avtor izključno dovoljuje ali prepoveduje uporabo svojega dela in primerkov svojega dela. Prosilec navaja, da gre zgolj za dobeseden prepis 1. odstavka 21. člena ZASP, ki zares opisuje srž materialnih avtorskih pravic. To po mnenju prosilca kaže, da gre bodisi za očitno pomoto, bodisi je organ želel uveljavljati izjemo zaradi pravice dajanja v najem, ki je opisana v 25. členu ZASP, a je tudi to nejasno, ne konkretizirano in pavšalno. V vsakem primeru iz odločbe ni jasno, katero pravico točno naj bi avtor glasbe pridržal zase in zaradi katere je organ zaključil, da mora zavrniti zahtevo in dopustiti le vpogled. Tudi, če si je avtor oz. imetnik pravic pridržal »določene pravice«, je mogoče, da si je pridržal pravice, ki za posredovanje informacij javnega značaja niso bistvene - po ustaljeni praksi se v postopku po ZDIJZ upoštevata pravici do distribuiranja in reproduciranja (primer odločba IP št. 090-68/2010/17 in 090-1/2011/8) oz. njun prenos na organ. Iz navedenega sledi, da dejansko stanje ni ugotovljeno v takšni meri, da bi lahko organ sklepal, da je zahtevano avtorsko delo zavarovano in da bi s tem moral upoštevati 2. odstavek 25. člena ZDIJZ ter dopustiti le vpogled, s čimer je podana bistvena kršitev pravil postopka, zato prosilec predlaga, da pritožbeni organ izpodbijani točki odločbe odpravi in vrne zahtevo v ponovno odločanje.

 

Organ je dne 25. 2. 2020 z elektronskim sporočilom poslal pritožbo prosilca s prilogami v odločanje IP.

 

Pritožba je utemeljena.

 

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. čl. ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

 

V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ podvržen določbam ZDIJZ in da zahtevane informacije sodijo v delovno področje organa, saj je organ v izpodbijani odločbi izrecno zapisal, da je nadaljevanka Jezero nastala pri izvajanju javne službe. Sporno pa je vprašanje, ali je zahtevana informacija zavarovana skladno z ZASP in je imetnik pravic tretja oseba, zaradi česar se prosilcu omogoči seznanitev z informacijo zgolj na vpogled. Pri tem IP poudarja, da avtorsko delo ne pomeni ene od izjem dostopa do informacij javnega značaja, temveč gre le za vprašanje oblike (načina) seznanitve s prosto dostopno informacijo javnega značaja, ki je sicer avtorskopravno varovana.

 

Skladno z določbo drugega odstavka 25. člena ZDIJZ organ omogoči dostop do zahtevane informacije zgolj v obliki vpogleda, če sta kumulativno izpolnjena dva pogoja, prvič, da gre za informacijo, ki je zavarovana skladno z ZASP, in drugi pogoj, da je imetnik te pravice tretja oseba oziroma da ta pravica ni bila prenesena na organ.

 

Kot je pravilno ugotovil organ, gre pri nadaljevanki Jezero za avtorsko varovano delo, saj predstavlja individualno intelektualno stvaritev s področja umetnosti, skladno s 5. členom ZASP, ki izrecno določa, da za avtorska dela veljajo zlasti (med drugim) avdiovizualna dela. Pojem avdiovizualnega dela je opredeljen v 103. členu ZASP, kamor sodijo: kinematografski, televizijski, risani filmi, kratki glasbeni videofilmi, reklamni in dokumentarni filmi ter druga avdiovizualna dela, izražena v obliki zaporedja povezanih gibljivih slik, z zvokom ali brez, ne glede na vrsto nosilca, na katerem so vsebovana, kar je predmet zahteve v obravnavanem primeru. IP je sledil obrazložitvi organa, da se individualnost stvaritve nadaljevanke Jezero kaže v strukturi vsebine, ki je sestavljena iz avtorskih prispevkov avtorjev scenarija, glavnega režiserja, direktorja fotografije, glasbe, kostumografije, scenografije itd. Vsak del nadaljevanke izpolnjuje kriterije individualne intelektualne stvaritve in ima vse značilnosti avtorskega dela po ZASP, kar pomeni, da je izpolnjen prvi pogoj drugega dostavka 25. člena ZDIJZ.

 

Nadalje organ zatrjuje, da si je imetnik pravic na glasbi, ki je vključena v predmetno avdiovizualno delo, pridržal določene pravice, kar pomeni, da je imetnik pravice tretja oseba, zaradi česar je mogoč zgolj vpogled. Temu pa prosilec nasprotuje.

 

V zvezi s tem je moral IP ugotoviti, kdo je imetnik avtorskih pravic, oziroma ali je avtor na organ prenesel materialne pravice na opravljenem avtorskem delu. Materialne avtorske pravice varujejo premoženjske interese avtorja s tem, da avtor izključno dovoljuje ali prepoveduje uporabo svojega dela in primerkov svojega dela. Uporaba avtorskega dela je torej dopustna le, če je avtor v skladu z ZASP in pod pogoji, ki jih je določil, prenesel ustrezno materialno avtorsko pravico (21. čl. ZASP). Glede na to, da uporaba dela v telesni obliki oziroma izkoriščanja avtorskega dela obsega zlasti pravico reproduciranja (23. člen) in pravico distribucije (24. člen), je IP ugotavljal, ali je bila na organ prenesena pravica do reproduciranja in distribucije. Skladno s prvim odstavkom 23. člena ZASP je pravica reproduciranja izključna pravica, da se delo fiksira na materialnem nosilcu ali drugem primerku, in sicer neposredno ali posredno, začasno ali trajno, delno ali v celoti ter s kakršnimkoli sredstvom ali v katerikoli obliki. Drugi odstavek tega člena določa, da delo reproducira zlasti v obliki grafičnega razmnoževanja, tridimenzionalnega razmnoževanja, zgraditve oziroma izvedbe arhitekturnega objekta, fotografiranja, tonskega ali vizualnega snemanja ter shranitve v elektronski obliki.

 

Po drugem odstavku 70. člena ZASP lahko avtor s pogodbo ali drugim pravnim poslom prenese na druge osebe posamične materialne avtorske pravice in druge pravice avtorja, če ni z ZASP drugače določeno. Skladno z določbo 80. člena ZASP morajo biti pravni posli, s katerimi se prenašajo materialne avtorske pravice ali druge pravice avtorja ali dajejo dovoljenja, v pisni obliki, če ni z zakonom drugače določeno, v nasprotnem primeru pa se sporne ali nejasne določbe posla razlagajo v korist avtorja.

 

Ob upoštevanju navedenih določb ZASP in ZDIJZ, je IP v nadaljevanju ugotavljal, ali so bile materialne avtorske pravice glede nadaljevanke Jezero prenesene na organ, kar vpliva na vprašanje obsega in načina posredovanja zahtevane informacije kot informacije javnega značaja prosilcu.

 

IP je zato z dopisom z dne 26.2.2020, št. 090-40/2020/2 pozval organ, da posreduje avtorske pogodbe oz. pogodbe o prenosu pravic glede nadaljevanke Jezero.

 

Organ je dne 5. 3. 2020 posredoval dve pogodbi in ob tem pojasnil, da v njih nima pravice na voljo posameznikom oziroma izdaje na nosilcih, ki bi bili namenjeni posameznikom. V preteklosti je imel organ v ta namen posebno določilo, da avtor dovoljuje izdajo na posameznem nosilcu (DVD ali Blueray), ki bo na voljo posamezniku. Organ je ob tem še dodal, da je vsekakor posredovanje avtorskega dela kot informacija javnega značaja vprašljiva, saj tudi v osnovnih pogodbah z ostalimi avtorji in izvajalci nima določila, da bo serijo izdal na DVD ali kakšnih drugih nosilcih. Vsi, ki tako informacijo zahtevajo, imajo možnost, da se oglasijo na RTV Slovenija in si v prisotnosti sodelavcev organa (zato, da ne bi prišlo do nepooblaščenega snemanja, kar se je v preteklosti že dogajalo) ogledajo serijo ter tako pridejo do informacije, ki jo želijo. V primeru, da bi kopijo serije nekomu, ki to zahteva, posredovali na kateremkoli nosilcu, bi po mnenju organa ogrozili avtorsko delo, saj nihče ne more jamčiti, da ne bo prišlo do nepooblaščenega presnemavanja in posredovanja avtorskega dela, ki ga je organ dolžan zaščititi in varovati. Organ zato predlaga, da se tisti, ki informacijo javnega značaja želi, oglasi pri organu in si pri organu serijo ogleda. Organ še opozarja, da so v primeru, da bo tak zahtevek odobren ter bo organ tistemu, ki informacijo zahteva, to predal, ogrožena vsa avtorska dela, ki jih potencialni prosilci lahko zahtevajo na ta način.

 

IP je z vpogledom v avtorsko pogodbo ugotovil, da ta v 12. členu določa, da avtor na RTV Slovenija prenaša vse materialne avtorske pravice, pri čemer sta med drugim izrecno navedeni pravici reproduciranja in distribuiranja ter nadalje, da se materialne avtorske pravice in druge pravice avtorja prenesejo na RTV Slovenija s pravico do nadaljnjega prenosa, izključno ter krajevno in časovno.

 

Glede na to, da organ v izpodbijani odločbi zatrjuje, da si je avtor pridržal »določene« pravice, kar pa iz predložene avtorske pogodbe ni mogoče zaznati, IP ugotavlja, da odločitve organa ni mogoče preizkusiti. Organ namreč v svoji obrazložitvi ni uspel konkretizirano utemeljiti, kateri del avtorske pogodbe omejuje organ s pravico tretje osebe oz. avtorja. Povedano drugače, na podlagi razlogov izpodbijane odločbe ni mogoče ugotoviti, kateri del avtorske pogodbe omejuje organ pri pravici reproduciranja in distribuiranja nadaljevanke Jezero. Pri tem pa se organ v svojem pojasnilu še dodatno sklicuje tudi na druge avtorske pogodbe, ki jih v izpodbijani odločbi ni zatrjeval oz. se nanje ni skliceval.

 

IP zato ocenjuje, da gre v obravnavanem primeru za nepopolno ugotovljena dejstva z vidika vprašanja, ali so bile na organ glede nadaljevanke Jezero prenesene materialne avtorske pravice, zlasti pravici reprodukcije in distribucije oziroma v katerem delu avtorske pogodbe so omejitve, ki jih zatrjuje organ v izpodbijani določbi. Organ je torej nepopolno ugotovil relevantna dejstva, ki bi jih glede na načela in določbe ZUP moral, poleg tega se v obrazložitvi ni konkretno oziroma pravilno opredelil do vseh vprašanj, do katerih bi se pri odločanju na podlagi ZDIJZ moral, zato se odločbe ne da preizkusiti, s čimer je prišlo do bistvene kršitve postopka na prvi stopnji (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP).

 

Ker je IP kot drugostopenjski organ, enako kot organ prve stopnje, dolžan spoštovati temeljna načela upravnega postopka, je dolžan upoštevati tudi načelo ekonomičnosti postopka iz 14. člena ZUP. Postopek je torej treba voditi hitro, kar pomeni s čim manjšo zamudo za stranke in druge udeležence v postopku, vendar tako, da se preskrbi vse, kar je potrebno, da se lahko ugotovi dejansko stanje, zavarujejo pravice in pravne koristi stranke ter izda zakonita in pravilna odločba. IP je ocenil, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično odpravil sam organ prve stopnje, ki so mu poznane vse okoliščine glede sklenjenih avtorskih pogodb, vezanih na nadaljevanko Jezero in podrobno pozna vsa relevantna dejstva v zvezi z navedeno dokumentacijo.

 

V ponovljenem postopku bo moral organ izvesti ugotovitveni postopek, v katerem se bo moral najprej opredeliti do vseh avtorskih pogodb v zvezi z nadaljevanko Jezero in v primeru, da bo ocenil, da je zaradi pravic tretje osebe oz. oseb mogoč zgolj vpogled glede nadaljevanke Jezero, to tudi natančno in konkretno utemeljiti. Kot pravilno opozarja prosilec, bo moral organ natančno pojasniti, katero pravico točno naj bi si avtor(ji) pridržal(i) ter ali ta morebitna pravica tretje osebe dejansko vpliva na omejevanje pravice organa do distribuiranja in reproduciranja nadaljevanke Jezero.

 

IP ob tem še opozarja na 5. odstavek 6. člena ZDIJZ, ki organu omogoča, da prosilcu ne posreduje zahtevane informacije, ki je dostopna v prosto dostopnih javnih evidencah ali na drug način že enostavno javno dostopna (objava v uradnem glasilu, publikacijah organa, medijih, strokovni literaturi, svetovnem spletu in podobno), in mu posreduje samo napotilo, kje se informacija nahaja. IP je namreč na spletni strani organa zaznal, da je nadaljevanka Jezero, v času odločanja o pritožbi, prosto dostopna, vendar gre za okoliščino, ki je nastala po izdaji izpodbijane odločbe, ki jo IP ne sme upoštevati, saj je IP vezan na presojo zakonitosti in pravilnosti prvostopenjske odločbe po dejanskem in pravnem stanju, kakršno je bilo ob izdaji izpodbijane odločbe[1]. Poleg tega pa se tudi po stališču sodišča[2], na 5. odstavek 6. člena lahko sklicuje le organ do izdaje odločbe, ne pa IP v pritožbenem postopku.  

 

Na podlagi navedenega IP zaključuje, da je pritožba zoper izpodbijano odločbo utemeljena. IP je zato pritožbi ugodil in na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP izpodbijano odločbo odpravil ter zadevo vrnil organu prve stopnje v ponovno odločanje. Organ mora o zadevi odločiti najpozneje v roku 30 (tridesetih) dneh od prejema te odločbe.

 

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur.l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami - ZUT-UPB3) oproščena plačila upravne takse.

 

Na podlagi drugega odstavka 8.a člena Zakona o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) (Uradni list RS, št. 36/20 in 61/2020) velja vročitev te odločbe za opravljeno šesti delovni dan od dneva odpreme, ki je označen na odločbi.

 

 

Pouk o pravnem sredstvu:.

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, niti upravni spor.

 

 

 

Postopek vodila:

Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.

samostojna svetovalka Pooblaščenca

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka

 


[1] »Spremembe v dejanskem in pravnem stanju, ki so nastale po izdaji prvostopenjske odločbe, ne morejo vplivati na njeno zakonitost ob izdaji«. Komentar k 248. členu Zakona o splošnem upravnem postopku s komentarjem, Redaktor: Janez Breznik, GV Založba, Ljubljana 2008.

[2] Sodbe Upravnega sodišča RS: I U 988/2014, enako tudi I U 989/2014, I U 982/2014 in odločba IP

https://www.ip-rs.si/ijz/odvetniska-druzba-tratnik-socan-in-bogataj-op-dno-banka-slovenije-3071/?tx_jzdecisions_pi1%5Bsearch%5D=1&tx_jzdecisions_pi1%5Bsword%5D=banka%20slovenije