Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

FOIA Decisions

+ -
Date: 07.05.2020
Title: prosilec - Osnovna šola Majšperk
Number: 090-64/2020
Category: Javni uslužbenci, funkcionarji, Osebni podatek
Status: Sustained in part


POVZETEK:

Prosilec je zahteval celotno dokumentacijo o nekdanjem učitelju. Organ je dostop zavrnil, ker je zahtevana dokumentacija arhivsko gradivo in zaradi varstva osebnih podatkov. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da zahtevana dokumentacija ni del arhivskega gradiva, kot ga opredeljuje ZVDAGA. Tega pa ne gre enačiti z zbirkami dokumentarnega gradiva po Uredbi o upravnem poslovanju. Za del zahtevane dokumentacije je IP odločil, da je prosto dostopna na podlagi tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj osebni podatki, ki so povezani z delovnim razmerjem javnega uslužbenca niso varovani osebni podatki.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-64/2020/15

Datum: 7. 5. 2020

 

Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik izdaja, na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; v nadaljnjem besedilu ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – UPB, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15 in 7/18; v nadaljnjem besedilu ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - UPB, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljnjem besedilu ZUP) o pritožbi … (v nadaljnjem besedilu prosilec), z dne 5. 3. 2020, zoper odločbo Osnovne šole Majšperk, Majšperk 32b, 2322 Majšperk (v nadaljnjem besedilu organ), št. 16/157-2020 z dne 21. 2. 2020, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

 

 

O D L O Č B O:

 

  1. Pritožbi prosilca z dne 5. 3. 2020 se delno ugodi in se 1. točka izreka odločbe Osnovne šole Majšperk, št. 16/157-2020 z dne 21. 2. 2020, delno odpravi ter se odloči, da mora organ prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni od prejema te odločbe posredovati fotokopije sledečih dokumentov:
  1. Sklep o imenovanju vodje delovne enote z dne 3. 11. 1981, pri čemer je organ dolžan prekriti datum rojstva in naslov stalnega prebivališča učitelja;
  2. Odločbo o akontaciji z dne 7. 12. 1964 v celoti;
  3. Odločbo o akontaciji z dne 31. 12. 1965 v celoti;
  4. Odločbo o posebnem dodatku za težko mesto z dne 19. 10. 1961, pri čemer je organ dolžan prekriti datum rojstva učitelja;
  5. Odločbo o sprejemu v službo z dne 13. 10. 1961, pri čemer je organ dolžan prekriti datum in kraj rojstva učitelja ter besedilo 1., 2., 3., 4. in 5. točke obrazložitve;
  6. Odločbo o podelitvi naziva mentor z dne 22. 1. 1993, pri čemer je organ dolžan prekriti datum in kraj rojstva učitelja;
  7. Sklep o prenehanju delovnega razmerja z dne 30. 11. 1998, pri čemer je organ dolžan prekriti besedilo v naslovu sklepa, ki se nahaja za besedno zvezo »delovnega razmerja«, celotno besedilo, na podlagi česa se je izdal predmetni sklep (uvod sklepa), rojstni datum učitelja v 1. točki izreka sklepa in celotno besedilo za datumom »30. 12. 1998«, besedilo 3. točke izreka sklepa v celoti, besedilo obrazložitve sklepa v celoti ter odredbo o vročitvi v celoti;
  8. Odločbo o določitvi količnika za določitev plače zaposlenega z dne 7. 3. 1997 v celoti;
  9. Sklep o prenehanju del in nalog vodje podružnične šole Ptujska Gora z dne 29. 8. 1995, pri čemer je organ dolžan prekriti rojstni datum učitelja, razlog prenehanja del in nalog vodje, ki je naveden v izreku sklepa za besedilom »dne 31. 08. 1995« ter besedilo obrazložitve sklepa v celoti.
  1. Pritožba prosilca z dne 5. 3. 2020 se v preostalem delu zavrne.
  1. V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.

 

 

O b r a z l o ž i t e v:

 

Prosilec je 23. 1. 2020 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja. Želel je prejeti podatke in dokumentacijo o nekdanjem učitelju na Osnovni šoli Ptujska Gora (podružnična šola OŠ Majšperk) …, še posebej dokumentacijo o izobrazbi, imenovanjih, ocenah dela, nagradah, postopkih nadzora, ocenah iz nadzora nad njegovim delom, disciplinskih postopki in pritožbah nad delom.

 

Organ je z odločbo, št. 16/157-2020 z dne 21. 2. 2020, zahtevo prosilca v celoti zavrnil (1. točka izreka). O stroških postopka, ki niso nastali, je odločil v 2. točki izreka. Pri zavrnitvi se je organ skliceval na varstvo osebnih podatkov po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ oz. ker z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga več. Glede dokumentacije o izobrazbi in imenovanjih je organ ugotovil, da prosilec ni upravičen pridobiti potrdila o izobrazbi in imenovanjih, saj gre za varstvo osebnih podatkov posameznika. Navedeni dokumenti po mnenju organa niso podatki, ki bi bili v zvezi z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca, saj datum opravljanja določenega izobraževanja, datum imenovanja, datum ali kraj rojstva javnega uslužbenca niso podatki, ki bi bili v povezavi z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca. Za opravljanje delovnega razmerja v konkretni zadevi je pomembno zgolj to, da je posameznik določeno izobrazbo pridobil, ni pa pomemben točen datum pridobljene izobrazbe in datum izdaje potrdila. Organ je lahko potrdil, da ima (oz. je imel) navedeni učitelj ustrezno izobrazbo za zasedbo delovnega mesta ter da je v letu 1993, na podlagi odločbe resornega ministrstva, napredoval v naziv mentor, to pa je tudi naziv, ki ga je pri organu dosegel. Glede ocene dela, nagrad, postopkov nadzora, ocen iz nadzora nad delom na Osnovni šoli Ptujska Gora, disciplinskih postopkov in pritožb nad delom navedenega učitelja je organ ugotovil, da z zahtevanimi podatki ne razpolaga več, saj so stari več kot 10 let in so postali del arhivskega gradiva. Arhivsko gradivo pa po drugem odstavku 4. člena ZDIJZ ni informacija javnega značaja.

 

Prosilec je 5. 3. 2020 zoper odločbo organa, št. 16/157-2020 z dne 21. 2. 2020 (v nadaljnjem besedilu izpodbijana odločba), vložil pritožbo, v kateri je vztrajal, da bi mu organ zahtevano dokumentacijo moral posredovati, tako z vidika Zakona o varstvu osebnih podatkov kot Zakona o dostopu do informacij javnega značaja. Sklicevanje organa na arhivsko gradivo je nepravilno, saj do sedaj zahtevane informacije niso bile posredovane Zgodovinskemu arhivu Ptuj niti organ nima odločbe Ministrstva za kulturo za izvajanje arhivske dejavnosti. Gre za očitno zavajanje prosilca in kršitev 5. člena ZDIJZ glede prostega dostopa do informacij javnega značaja.

 

Organ izpodbijane odločbe po prejemu pritožbe ni nadomestil z novo, zato jo je na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom, št. 30/298-2020 z dne 25. 3. 2020, odstopil v reševanje IP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.

 

IP je ugotovil, da za pravilno in popolno ugotovitev dejanskega stanja ne razpolaga z vsemi dokumenti, zato je na organ naslovil poziv za dostavo vseh dokumentov, ki jih je IP prejel 8. 4. 2020.

 

Pritožba je delno utemeljena.

 

IP je pritožbo prosilca kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi vzel v obravnavo. Kot organ druge stopnje je skladno z 247. členom ZUP izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo je prosilec izpodbijal, in v mejah njegovih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

 

V zadevi ni sporno, da organ kot javni zavod skladno z določbo 1. člena ZJU[1] sodi v javni sektor, njegovi zaposleni pa so javni uslužbenci. V pritožbenem postopku je bila kot zahtevana dokumentacija, s katero organ razpolaga, identificirana osebna mapa učitelja. Osebne (oz. personalne mape) zaposlenih lahko vsebujejo različne dokumente, nedvomno pa se med njimi nahajajo tako dokumenti, ki vsebujejo varovane osebne podatke, kot nevarovane osebne podatke. V konkretni zahtevani osebni mapi so tako življenjepis kot spričevalo ter odločbe in sklepi, navedeni v izreku te odločbe, poleg tega pa tudi dokumenti, ki jih IP ne more podrobneje identificirati, saj bi s tem tudi sam kršil varstvo osebnih podatkov.

 

Predmet tega pritožbenega postopka je vprašanje, ali je organ ravnal pravilno, ko je prosilcu zavrnil dostop do dokumentacije o nekdanjem učitelju s sklicevanjem na izjemo od prostega dostopa iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (varstvo osebnih podatkov) oz. da z arhivskim gradivom, ki sploh ni informacija javnega značaja po drugem odstavku 4. člena ZDIJZ, ne razpolaga.

 

IP se ne strinja z opredelitvijo organa, da je zahtevana dokumentacija del arhivskega gradiva in kot taka skladno z drugim odstavkom 4. člena ZDIJZ ni informacija javnega značaja. Navedeni člen določa, da arhivsko gradivo, ki ga hrani v okviru javne arhivske službe pristojni arhiv ali se hrani v lastni hrambi v skladu z zakonom, ki ureja arhive, ni informacija javnega značaja po tem zakonu. Za dostop do arhivskega gradiva iz prejšnjega stavka se uporabljajo določbe zakona, ki ureja varstvo dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhive, za ponovno uporabo tega gradiva pa določbe tega zakona. Temeljni zakon, ki določa, kaj je arhivsko in kaj je dokumentarno gradivo ter kako ga ustrezno hraniti, je Zakon o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih (Uradni list RS, št. 30/06 in 51/14; v nadaljnjem besedilu ZVDAGA). Ločimo med javnim arhivskim gradivom, ki ga iz gradiva javnopravnih oseb odberemo na osnovi pisnega strokovnega navodila (prvi odstavek 34. člena ZVDAGA), in zasebnim arhivskim gradivom, ki ga na podlagi evidentiranja razglasimo z odločbo (četrti odstavek 34. člena ZVDAGA). Javno arhivsko gradivo je torej arhivsko gradivo, ki se odbere iz dokumentarnega gradiva javnopravnih oseb po pisnih strokovnih navodilih pristojnega arhiva in se izroča pristojnim javnim arhivom. Tega pa ne gre enačiti z zbirkami dokumentarnega gradiva po Uredbi o upravnem poslovanju (Uradni list RS, št. 9/18 in 14/20), ki razlikuje tri zbirke: zbirko nerešenih zadev (71. člen), v kateri se hranijo zadeve do njihovih rešitev; tekočo zbirko dokumentarnega gradiva (priročni arhiv; 72. člen), v kateri se praviloma hranijo rešene zadeve ter dokumenti za tekoče leto in še dve leti po dokončni rešitvi; ter stalno zbirko dokumentarnega gradiva (arhiv; 73. člen), v kateri so dokončno rešene zadeve in zaključene evidence ter gradiva, ki se mora hraniti več kot dve leti. Dokumentarno gradivo se v stalni zbirki hrani do poteka rokov hranjena, ko se gradivo lahko izloči in uniči oz. preda pristojnemu arhivu. Ker organ ni izkazal pogojev, da je zahtevana dokumentacija gradivo, ki je odbrano in hranjeno ločeno ter pripravljeno, da ga kadarkoli izroči pristojnemu arhivu, IP dokumentov ni štel za arhivsko gradivo. Arhivsko gradivo pridobi svoj status z dnem odbire s strani Arhiva RS, kar izhaja iz 34. člena veljavnega ZVDAGA, česar se v obravnavani zadevi ne dá potrditi.

 

Iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ izhaja, da ZDIJZ ureja postopek glede dostopa do informacij javnega značaja, s katerimi organi razpolagajo, torej ki obstajajo. Informacija javnega značaja je po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (v nadaljnjem besedilu: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. ZDIJZ tako zagotavlja pravno varstvo le glede informacij, ki dejansko že obstajajo v materializirani obliki.

 

Iz definicije informacije javnega značaja po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ v povezavi s 1. členom izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti izpolnjeni kumulativno, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer (1) informacija mora izvirati iz delovnega področja organa, (2) organ mora z njo razpolagati in (3) nahajati se mora v materializirani obliki. IP je od organa prejel elektronsko kopijo osebne mape učitelja. Pri tem IP izpostavlja, da posredovana dokumentacija ni vsebovala nekaterih izrecno izpostavljenih dokumentov iz zahteve z dne 23. 1. 2020 in sicer, o postopkih nadzora nad delom, o ocenah iz nadzora nad delom, o disciplinskih postopkih ter o pritožbah nad delom. Zato se IP v tem delu ni opredelil do vprašanja, ali gre za prosto dostopne informacije javnega značaja, ampak je odločil, da je pritožba v tem delu neutemeljena, ker organ z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga. Ob tem IP ni imel razlogov za sum, da bi organ razpolagal še s preostalimi zahtevanimi informacijami, a jih ni želel v celoti ali delno posredovati prosilcu (drugi odstavek 10. člena ZInfP), pri čemer bi tvegal uvedbo postopka o prekršku po prvem odstavku 15. člena ZInfP.

 

Organ se je pri zavrnitvi dostopa do zahtevanih dokumentov skliceval tudi na izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Glede na navedeno določbo je izjema od prosto dostopnih informacij osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Ker se je 25. 5. 2018 glede varstva osebnih podatkov začela uporabljati Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Uradni list Evropske unije, št. L 119 z dne 4. 5. 2016; v nadaljnjem besedilu Splošna uredba o varstvu podatkov)[2] je treba pri odločanju v postopku po ZDIJZ spoštovati njene določbe in tiste določbe Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB), ki z njo niso v nasprotju. Ob tem je moč ugotoviti, da predmetna uredba bistveno ne spreminja definicije osebnega podatka. Po določilu člena 4(1) navedene uredbe pomeni osebni podatek katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom (v nadaljnjem besedilu: posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki); določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika. Tako ni dvoma, da podatki, vsebovani v osebni mapi učitelja, izpolnjujejo merila za osebni podatek, saj gre za podatke, ki že sami po sebi ter v kombinacijah omogočajo popolno določljivost posameznika.

 

Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4(2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov. Ta v točki 1(c) določa, da je obdelava osebnih podatkov zakonita, če je (med drugim) potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca, pri čemer pa je v drugem odstavku istega člena določeno, da države članice lahko ohranijo ali uvedejo podrobnejše določbe, da bi prilagodile uporabo pravil te uredbe v zvezi z obdelavo osebnih podatkov za zagotovitev skladnosti s točkama (c) in (e) odstavka 1, tako da podrobneje opredelijo posebne zahteve v zvezi z obdelavo ter druge ukrepe za zagotovitev zakonite in poštene obdelave, tudi za druge posebne primere obdelave iz poglavja IX. Zakonsko podlago v smislu navedene določbe Splošne uredbe o varstvu podatkov predstavlja 9. člen ZVOP-1. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov dopustna, če tako določa zakon ali če je za to podana privolitev posameznika. V javnem sektorju mora biti možnost privolitve določena z zakonom. IP ni znana zakonska podlaga, ki bi to omogočala, zato je odločil, da se kot varovani osebni podatki in podatki, ki bi ogrozili njihovo zaupnost, izločijo tisti dokumenti, ki niso v neposredni zvezi z delovnim razmerjem. Vsebina kadrovske oz. osebne mape zaposlenega ni predpisana, zato lahko vsebuje različne dokumente, med drugim npr. življenjepis, dokazila o izobrazbi in izobraževanju, zdravniška spričevala, kadrovski vprašalnik, potrdila o usposabljanju, različne izjave, soglasja, obvestila, predloge za napredovanje, podatke o morebitnih sodnih sporih delavca in delodajalca, prijave/odjave v obvezna socialna zavarovanja, kopije polic za dodatno pokojninsko zavarovanje, potrdila o starševstvu, starosti otrok, izpise o obdobjih zavarovanja zaposlenega, obvestila o priznanju pravice do porodniškega dopusta ter za nego in varstvo otroka, odločbe ZZZS/ZPIZ, ocene kompetenc ipd. V obravnavani zadevi velja, da vsi (sicer primeroma) našteti dokumenti niso prosto dostopne informacije javnega značaja, če se konkretni dokumenti nahajajo v sami mapi, saj v konkretni zadevi IP ni našel pravne podlage za njihovo razkritje.

 

Splošna uredba o varstvu podatkov v členu 86 določa, da lahko javni organi oziroma javno ali zasebno telo v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Tako zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov, upoštevajoč točko c člena 6(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov, lahko predstavlja ZDIJZ. Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno, ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo, npr. tudi podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ).

 

S pregledom zahtevanih dokumentov (tj. osebne mape učitelja), je IP ugotovil, da so v obravnavanem primeru določeni dokumenti (delno) dostopni prav na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj gre za podatke, povezane z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca (tj. učitelja). Ti dokumenti so: Odločba o sprejemu v službo z dne 13. 10. 1961, Odločba o posebnem dodatku za težko mesto z dne 19. 10. 1961, Odločba o akontaciji z dne 7. 12. 1964, Odločba o akontaciji z dne 31. 12. 1965, Sklep o imenovanju vodje delovne enote z dne 3. 11. 1981, Odločba o podelitvi naziva mentor z dne 22. 1. 1993, Sklep o prenehanju del in nalog vodje podružnične šole z dne 29. 8. 1995, Odločba o določitvi količnika za določitev plače zaposlenega z dne 7. 3. 1997, Sklep o prenehanju delovnega razmerja z dne 30. 11. 1998.

 

Vendar po navedeni določbi niso prosto dostopni vsi podatki, ki se nanašajo na javnega uslužbenca (ali funkcionarja), ampak le tisti, ki so povezani z delovnim razmerjem javnega uslužbenca oz. z opravljanjem javne funkcije. Vprašanje, kateri osebni podatki so povezani z opravljanjem javne funkcije oz. delovnim razmerjem javnega uslužbenca, se presoja upoštevajoč načela v zvezi z obdelavo osebnih podatkov po členu 5 Splošne uredbe o varstvu podatkov. Točka c člena 5(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov določa, da morajo biti osebni podatki ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo (»najmanjši obseg podatkov«). To pomeni, da se smejo na podlagi navedene »izjeme od izjem« razkriti le tisti osebni podatki, ki so nujno potrebni, da se doseže namen ZDIJZ. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu. Po oceni IP bi dostop do informacij, ki vsebujejo z vidika zasebnosti relevantno sporočilo o določljivem posamezniku, pomenil prekomeren poseg v zasebnost te osebe, kar bi bilo tudi v nasprotju z načelom sorazmernosti. Upoštevajoč pravilo delnega dostopa iz 7. člena ZDIJZ, ki določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 5.a ali 6. člena tega zakona in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino oziroma mu omogoči ponovno uporabo preostalega dela dokumenta, je IP v konkretni zadevi odločil, da so prosto dostopne informacije javnega značaja v zgoraj naštetih dokumentih kot sledi v nadaljevanju.

 

  1. Odločba o sprejemu v službo z dne 13. 10. 1961, pri čemer je organ dolžan prekriti datum in kraj rojstva učitelja ter besedilo 1., 2., 3., 4. in 5. točke obrazložitve. Ker se v obrazložitvi prepletajo osebni podatki in okoliščine, ki kažejo na osebno stanje posameznika, je IP odločil, da se ti podatki prekrijejo, saj je namen ZDIJZ iz 2. člena dosežen že z razkritjem izreka odločbe in zadnjega odstavka obrazložitve.
  1. Odločba o posebnem dodatku za težko mesto z dne 19. 10. 1961, pri čemer je organ dolžan prekriti datum rojstva učitelja.
  1. Odločba o akontaciji z dne 7. 12. 1964 je prosto dostopna v celoti.
  1. Odločba o akontaciji z dne 31. 12. 1965 je prosto dostopna v celoti.
  1. Sklep o imenovanju vodje delovne enote z dne 3. 11.1981, pri čemer je organ dolžan prekriti datum rojstva in naslov stalnega prebivališča učitelja.
  1. Odločba o podelitvi naziva mentor z dne 22. 1. 1993, pri čemer je organ dolžan prekriti datum in kraj rojstva učitelja.
  1. Sklep o prenehanju del in nalog vodje podružnične šole Ptujska Gora z dne 29. 8. 1995, pri čemer je organ dolžan prekriti rojstni datum učitelja, razlog prenehanja del in nalog vodje, ki je naveden v izreku sklepa za besedilom »dne 31. 08. 1995«, besedilo obrazložitve sklepa v celoti, ker vsebuje razlog prenehanja del in nalog vodje, ki je varovan osebni podatek. IP namreč meni, da je podatek, ki je v neposredni zvezi z delovnim razmerjem lahko datum samega prenehanja, ne pa tudi razlog, ker je praviloma vezan na osebne okoliščine posameznika.
  1. Odločba o določitvi količnika za določitev plače zaposlenega z dne 7. 3.1997 je prosto dostopna v celoti.
  1. Sklep o prenehanju delovnega razmerja z dne 30. 11. 1998, pri čemer je organ dolžan prekriti razlog prenehanja delovnega razmerja (besedilo v naslovu sklepa, ki se nahaja za besedno zvezo »delovnega razmerja«), celotno besedilo, na podlagi česa se je izdal predmetni sklep (uvod sklepa), rojstni datum učitelja v 1. točki izreka sklepa in celotno besedilo za datumom »30. 12. 1998«, ki se nanaša na razlog prenehanja delovnega razmerja, besedilo 3. točke izreka sklepa v celoti, besedilo obrazložitve sklepa v celoti ter odredbo o vročitvi v celoti. IP poudarja, da razlog prenehanja delovnega razmerja ni v neposredni zvezi z delovnim razmerjem konkretnega učitelja, saj je praviloma vezan na osebne okoliščine posameznika in je zato varovan osebni podatek.

 

Uredba o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 24/16) v 19. členu določa, če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 5.a ali 6. člena zakona, se šteje, da jih je mogoče izločiti iz dokumenta (če gre za dokument v fizični obliki), ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, če jih je mogoče na kopiji fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali drugače napraviti nedostopne. Imena, priimki in lastnoročni podpisi ravnatelja, javnih uslužbencev, ministrov in drugih javnih funkcionarjev, ki so izvajali svoje naloge in so v zahtevanih dokumentih navedeni v kontekstu opravljanja svojih nalog iz delovnega razmerja, niso varovani osebni podatki (po 1. alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ).

 

IP je zaključil, da odločitev organa v 1. točki izreka izpodbijane odločbe, upoštevajoč pravilo delnega dostopa iz 7. člena ZDIJZ, ni bila v celoti pravilna. Organ je na prvi stopnji napačno uporabil materialno pravo, zato je IP pritožbi prosilca delno ugodil in na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odločbo organa v 1. točki izreka odpravil v delu, ki se nanaša na dokumente, naštete v 1. točki izreka te odločbe, in sam rešil zadevo tako, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. Glede preostalih dokumentov v osebni mapi učitelja, ki ne obstajajo, ter dokumentov in podatkov, ki jih mora organ prekriti zaradi varstva osebnih podatkov, je IP na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP pritožbo prosilca zavrnil kot neutemeljeno (2. točka izreka te odločbe).

 

Posebni stroški v tem postopku niso nastali (3. točka izreka te odločbe).

 

Ta odločba je skladno s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – UPB, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16 in 30/18 – ZKZaš) oproščena plačila upravne takse.

 

Organ je prosilcu dolžan omogočiti dostop do zahtevanih informacij javnega značaja kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe, pri čemer roki v upravnih in drugih javnopravnih zadevah, ki nimajo značaja upravne zadeve po 2. členu ZUP, za opravljanje procesnih dejanj strank in za izpolnitev njihovih materialnih obveznosti ter roki za opravljanje procesnih dejanj upravnih in drugih državnih organov, organov samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil in za izdajanje upravnih aktov ne tečejo (prvi odstavek 6. člena ZZUSUDJZ), prav tako ne tečejo roki za uveljavljanje pravic strank v sodnih postopkih, določeni z zakonom (prvi odstavek 3. člena ZZUSUDJZ). Kot izhaja iz 2. člena Zakona o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) (Uradni list RS, št. 36/20 in 61/2020; v nadaljnjem besedilu ZZUSUDJZ), ukrepi iz tega zakona ter iz aktov, sprejetih na njegovi podlagi, veljajo do prenehanja razlogov zanje, kar ugotovi Vlada Republike Slovenije s sklepom, ki ga objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, vendar najdlje do 1. julija 2020. Na podlagi drugega odstavka 8.a člena ZZUSUDJZ velja vročitev za opravljeno šesti delovni dan od dneva odpreme, ki je označen na odločbi.

 

 

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Vročitev velja za opravljeno šesti delovni dan od dneva odpreme, ki je označen na odločbi. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

Postopek vodila:

Karolina Kušević, univ. dipl. prav.,

svetovalka IP

 

 

 

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka

 


[1] Zakon o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 63/07 – UPB, 65/08, 69/08 – ZTFI-A, 69/08 – ZZavar-E in 40/12 – ZUJF; ZJU).

[2] Glej tudi Popravek Splošne uredbe o varstvu podatkov (Uradni list Evropske unije, št. L 127, 23. 5. 2018).