Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

FOIA Decisions

+ -
Date: 09.09.2019
Title: prosilec - Osnovna šola Ljubo Šercer
Number: 090-198/2019
Category: Javni uslužbenci, funkcionarji, Osebni podatek
Status: Sustained in part


POVZETEK:

Organ je zavrnil prosilcu dostop do določenih podatkov zaradi izjeme varstva osebnih podatkov (vpogled v obvestila o letnih dopustih in del programa eAsistent). Prosilec je zoper odločbo vložil pritožbo, o kateri je odločil IP. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je pritožba prosilca utemeljena le delno. IP je tako naložil organu, da prosilcu omogoči dostop do podatkov, ki predstavljajo podatke o porabi javnih sredstev oziroma podatke v zvezi z opravljanjem javne funkcije oziroma delovnega razmerja javnega uslužbenca.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-198/2018/5
Datum: 9. 9. 2019


Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16 in 7/18; v nadaljevanju: ZDIJZ), prvega odstavka 248. člena in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju: ZUP) o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilec), z dne 14. 8. 2019, zoper odločbo Osnovne šole Ljubo Šercer, Reška cesta 6, 1330 Kočevje (v nadaljevanju: organ), št. 090-3/2019-1 z dne 7. 8. 2019, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo


ODLOČBO:

1.    Pritožbi prosilca z dne 14. 8. 2019 se delno ugodi in se odločba Osnovne šole Ljubo Šercer, št. 090-3/2019-1 z dne 7. 8. 2019, delno odpravi ter se odloči:
»Organ je dolžan v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe omogočiti prosilcu vpogled v:
1.1
∙ Obvestilo … o letnem dopustu št. 100-16/2017-1 z dne 2. 3. 2017,
∙ Obvestilo … o letnem dopustu št. 100-10/2017-1 z dne 31. 3. 2017,
∙ Obvestilo … o letnem dopustu št. 100-18/2018-3 z dne 27. 2. 2018,
∙ Obvestilo … o letnem dopustu št. 100-10/2018-3 z dne 20. 3. 2018,
∙ Obvestilo … o letnem dopustu št. 100-0000033/2019-1 z dne 15. 3. 2019,
∙ Obvestilo … o letnem dopustu št. 100-0000014/2019-1 z dne 15. 3.   2019,
na način, da organ v navedenih dokumentih pod točko 1 prekrije podatke o rojstvu in prebivališču javne uslužbenke ter kriterije za določitev letnega dopusta;
1.2.
- v programu eAsistent v modul eDnevnik, in sicer samo v začetni del eDnevnika, to je v podatke o oddelku, učilnici, predmetu in učni vsebini pri posamezni uri posameznega učitelja.«.

2.    V preostalem delu se pritožba prosilca zavrne.

3.    V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.


 Obrazložitev:

Prosilec je z zahtevo z dne 5. 6. 2019 zahteval pregled določenih dokumentov, v dveh delih po prioriteti naštetih točk, in sicer:
A
1.    plačilne liste za leta 2017, 2018 in 2019 za …;
2.    obvestila o dopustih za leta 2017, 2018 in 2019 za …;
3.    pogodbo o zaposlitvi z …;
4.    vse potne naloge za obdobje 2016 – 2019;
5.    vpogled v program eAsistent za šolska leta 2016/2017, 2017/2018, 2018/2019;
6.    finančna izplačila Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport (v nadaljevanju: MIZŠ) za šolski leti 2017/2018 in 2018/2019;
7.    sistematizacija delovnih mest za šolski leti 2017/2018 in 2018/2019;
B
8.    prihodke in odhodke za izobraževanje za obdobje 2012 – 2019;
9.    prejete in plačane račune za obdobje 2014 – 2019;
10.    dokumentacijo Sveta šole;
11.    prihodke in odhodke šolskega sklada;
12.    okrožnice in obvestila MIZŠ za leti 2018 in 2019;
13.    evidenca delovnega časa ravnateljice organa od leta 2012 naprej.
Organ je prosilca s pozivom št. 6007-1/2019-9 z dne 7. 6. 2019 pozval k dopolnitvi zahteve, in sicer v točkah 4, 5, 6, 10 in 11.

Prosilec je zahtevo dopolnil z elektronskim dopisom z dne 11. 6. 2019. Navedel je, da zahteva:
-    pri točki 4: potne naloge za vse zaposlene za obdobje 2017 – 2019 z izjemo potnih nalogov mobilne službe za opravljanje dela po zavodih, lokalnih potnih nalogov ter permanentnih potnih nalogov;
-    pri točki 5: vpogled v e-dnevnike, urnike ter izpise vseh zaposlenih za šolska leta 2016/2017, 2017/2018 in 2018/2019;
-    pri točki 10: zapisnike Sveta šole od 1. 4. 2011 naprej;
-    pri točki 11: prihodke in odhodke šolskega sklada od 1. 9. 2017 naprej.

Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločbo št. 090-3/2019-1 z dne 7. 8. 2019 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), s katero je zahtevo prosilca delno zavrnil, in sicer je zavrnil zahtevo v delu, ki se nanaša na:
-    obvestila o dopustih za … v letih 2017 - 2019, in
-    program eAsistent za šolska leta 2016/2017, 2017/2018, 2018/2019.
V utemeljitev je navedel, da ti dokumenti vsebujejo osebne podatke posameznikov. Iz izpodbijane odločbe nadalje izhaja tudi, da je organ odločil o vpogledu prosilca v posamezne podatke za 22. 8. 2019. Tega dne naj bi prosilec prejel fotokopije preostalih dokumentov, dostop do katerih mu je bil omogočen, pa tudi sklep o stroških posredovanja informacij.

Prosilec je zoper zavrnilni del odločbe vložil pritožbo z dne 14. 8. 2019. Po njegovem mnenju bi mu moral omogočiti organ vpogled vsaj delno. V pritožbi je navedel, da je organ določil za vpogled prekratek čas, glede na količino zaprošene dokumentacije. Pritožbo pa je vložil tudi zoper zaračunane stroške fotokopiranja, saj fotokopij niti ni zahteval, pa tudi sicer ni bil o številu fotokopij in ceni posamezne fotokopije vnaprej obveščen.

Organ je pritožbo prosilca kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeni osebi posredoval v odločanje IP, z dopisom št. 090-3/2019-1 z dne 25. 8. 2019. Pritožbi je priložil dokumentacijo, ki jo je pripravil prosilcu za vpogled, pa tudi sklep o stroških posredovanja informacij. Navedel je, da pri svoji odločitvi o delnem dostopu vztraja. Naknadno je posredoval IP še zahtevana obvestila o letnem dopustu.

Z namenom pravilne in popolne ugotovitve dejanskega stanja ter z namenom vpogleda v program eAsistent, ki je predmet tega pritožbenega postopka, je IP v prostorih organa 6. 9. 2019 opravil ogled brez prisotnosti strank (in camera), na podlagi 11. člena ZInfP. IP je na ogledu vpogledal v program eAsistent.

Pritožba je delno utemeljena.
 
IP kot organ druge stopnje je v skladu z 247. člena ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.  IP ugotavlja, da prosilec izpodbija odločbo organa v delu, v katerem mu je organ dostop oziroma vpogled zavrnil, in to je v delu, ki se nanaša na:
-    obvestila o dopustih za … v letih 2017 - 2019, ter
-    program eAsistent za šolska leta 2016/2017, 2017/2018, 2018/2019.

IP poudarja, da se dostop do zahtevanih podatkov oziroma dokumentov na podlagi določb ZDIJZ nikoli ne presoja z vidika okoliščin posameznega prosilca, temveč z vidika samih informacij, ki so zahtevane. Pri presoji, ali lahko prosilec pridobi zahtevane dokumente, se je zato vedno treba vprašati, ali gre za informacije, ki bi jih lahko pridobil tudi kdorkoli drug, ki bi organu postavil isto zahtevo. V postopku po ZDIJZ je torej bistveno, da se odloča z učinkom erga omnes, kar pomeni, da je dokument, ki predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja, dostopen vsakomur, pravni in fizični osebi, ne glede na pravni interes in morebiten osebni status. ZDIJZ torej kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb zakona za vse, zato je tudi v obravnavanem primeru irrelevantno, da je prosilec vložil zahtevo kot sindikalni zaupnik.

IP je nadalje ugotovil, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec za dostop do informacij javnega značaja in da z zahtevanimi informacijami razpolaga, sporno je, ali so informacije, do katerih je organ zavrnil prosilcu dostop, javno dostopne ali ne. Ker je organ prosilcu zavrnil dostop do zahtevanih podatkov in dokumentov na podlagi izjeme po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, je IP presojal obstoj izjeme varstva osebnih podatkov.

V skladu z določbo 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ zavrne zahtevo za dostop do informacije javnega značaja, če se podatek nanaša na varovane osebne podatke. ZDIJZ pri ugotavljanju obstoja navedene izjeme tako napotuje na določbe zakona o varstvu osebnih podatkov. Ugotoviti gre, da se je 25. 5. 2018 začela uporabljati Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov . Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov je torej pravni akt, ki ureja varstvo osebnih podatkov in v določenih delih zamenjuje Zakon o varstvu osebnih podatkov (v nadaljevanju: ZVOP-1) , kar pomeni, da se v določenih delih ZVOP-1 ne uporablja več. Ob tem je mogoče ugotoviti, da predmetna uredba bistveno ne spreminja definicije upravljavca in obdelovalca osebnih podatkov in ne definicije osebnega podatka ter ne spreminja definicije javnega in zasebnega sektorja.

Obdelava osebnih podatkov je zakonita, če je podana ena od pravnih podlag, ki jih določa Splošna uredba o varstvu podatkov v prvem odstavku člena 6. Ker organ spada med upravljavce in obdelovalce osebnih podatkov, ki sodijo v javni sektor, veljajo zanj naslednje pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov:
(a) posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov (kadar ne gre za izvajanje javnih nalog);
(b) obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe;
(c) obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca;
(e) obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu.
V kolikor torej obstaja ena izmed zgoraj naštetih podlag za obdelavo osebnih podatkov, je obdelava osebnih podatkov v javnem sektorju skladna z zakonodajo.

Upoštevaje predhodno navedene določbe je IP ugotovil, da v obravnavanem primeru pri obvestilih o letnem dopustu niso varovani določeni osebni podatki javnih uslužbenk oziroma javne funkcionarke, upoštevaje določbo 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. V skladu s slednjo so absolutno javno dostopni osebni podatki posameznikov, ki so v zvezi s porabo javnih sredstev ter opravljanjem funkcije oziroma delovnega razmerja javnega uslužbenca. Navedena določba ZDIJZ je torej zakonska podlaga za razkritje določenih osebnih podatkov v skladu s Splošno uredbo o varstvu podatkov. Prosto dostopni so tako podatki o imenu in priimku posamezne javne uslužbenke ter skupnem številu odmerjenega letnega dopusta za posamezno leto. Da je skupno število dni odmerjenega letnega dopusta javnega funkcionarja oziroma javnega uslužbenca prosto dostopno, izhaja tudi iz prakse IP . Gre namreč za podatek, ki je v neposredni zvezi z opravljanjem javne funkcije oziroma delovnega razmerja javnega uslužbenca. Prav tako niso varovani podatki o imenu, priimku, podpisu in funkciji oziroma delovnem mestu podpisnic posameznega obvestila, ki sta ravnateljica in predsednica sveta šole. Obvestila sta namreč izdali v okviru opravljanja delovnega razmerja oziroma javne funkcije. Ob tem IP pojasnjuje, da posamezniki, ki so člani sveta šole, v organu ne zastopajo svojih osebnih interesov, temveč delujejo v imenu in za račun organa, kot posamezniki torej opravljajo javno funkcijo tega organa.  Ne predstavljajo pa v predmetnih obvestilih osebnih podatkov splošne navedbe v zvezi s pravico in načinom izrabe letnega dopusta, ki se nanašajo na določbe Zakona o delovnih razmerjih , Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja , Kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti  ter Kolektivne pogodbe za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji .

Kot že navedeno, je IP glede zahtevanega vpogleda v program eAsistent opravil pri organu ogled in camera. Ugotovil je, da se z vpogledom v eDnevnik posameznega učitelja za posamezno šolsko leto najprej prikaže urnik posameznega učitelja, iz katerega izhajajo podatki o oddelku, učilnici in predmetu (vpogled po datumih in posameznem tednu za celo šolsko leto), pa tudi posamezne učne vsebine pri posamezni učni uri. IP pa je ugotovil tudi, da je v tem modulu možen nadaljnji vpogled v opis posamezne učne ure učitelja, kjer pa so takoj vidni podatki o vseh učencih v razredu (ime in priimek), pa tudi drugi podatki kot so učna snov, …, z nadaljnjim vpogledom pa je mogoče vpogledati tudi v podatke o odsotnostih posameznih učencev, pohvalah, pripombah, komentarjih, … Gre torej za podatke, vezane na posamezne učence v posameznem razredu. Upoštevaje predhodno navedene določbe glede osebnih podatkov je tako IP ugotovil, da niso varovani osebni podatki o oddelku, učilnici, predmetu in učni vsebini, ki so razvidni v zvezi z učno uro posameznega učitelja. Povedano drugače, prosilcu se omogoči osnovni vpogled v modul eDnevnik posameznega učitelja, brez nadaljnjih vpogledov v podatke o posamezni učni uri in posameznem učencu. Ob tem IP še dodaja, da lahko organ napoti prosilca na ustrezno mesto in o tem napravi uradni zaznamek, če so zahtevane informacije na spletu že prosto dostopne (četrti odstavek 22. člena ZDIJZ), npr. urniki, s tem da se lahko prosilec v obravnavanem primeru z urniki seznani že z vpogledom v eDnevnik posameznega učitelja.

V zvezi s pritožbenimi navedbami glede stroškov posredovanja zahtevanih informacij, pa IP navaja, da se je organ do njih v izpodbijani odločbi opredelil le v obrazložitvi, meritorno pa je o njih odločil v sklepu, zato jih je organ dolžan upoštevati v okviru pritožbenega postopka zoper sklep (opraviti preizkus pritožbe, …). Ne glede na to pa IP na tem mestu poudarja, da lahko organ v skladu z drugim odstavkom 34. člena ZDIJZ zaračuna prosilcu stroške posredovanja zahtevanih informacij, torej za posredovanje prepisa, fotokopije ali elektronskega zapisa, vendar le v primeru, če pri tem izpolni oziroma zadosti vsem zakonskim določbam, ki urejajo zaračunljivost stroškov posredovanja informacij. Tretji odstavek 36. člena ZDIJZ namreč nalaga organu, da prosilca opozori na plačilo stroškov in, če prosilec to zahteva, prosilcu vnaprej sporočiti višino stroškov, ki mu jih bo zaračunal za posredovanje informacij. Bistvo te določbe je, da si lahko prosilec, preden mu organ posreduje zahtevane informacije, premisli, ko izve, da mu organ za posredovanje namerava zaračunati stroške. Navsezadnje ima, glede na isto določbo ZDIJZ, prosilec tudi pravico zahtevati, da mu organ vnaprej sporoči višino stroškov, ki mu jih bo zaračunal za posredovanje informacij. Obveznost organa, da mora prosilca o tem, da bo zaračunal stroške, obvestiti vnaprej, pa posredno izhaja tudi iz določbe prvega odstavka 18. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (v nadaljevanju Uredba) . Ker je bil z novelo ZDIJZ-C  objavljen enotni stroškovnik v obliki Uredbe, ki je javno objavljena in dostopna, ima prosilec višino in način zaračunavanja stroškov vedno možnost preveriti. Vpogled ureja Uredba v določbah člena 15, pri tem pa IP dodaja, da se v skladu s 4. točko drugega odstavka 16. člena Uredbe zaračunajo tudi stroški izdelave fotokopije zaradi izvajanja delnega dostopa za vpogled v dokumente. Cene materialnih stroškov nadalje določa 17. člen Uredbe, način zaračunavanja pa je določen v 18. členu Uredbe.

Na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag je IP zaključil, da je organ na prvi stopnji v delu napačno uporabil materialno pravo. Izhajajoč iz navedenega je tako IP pritožbi prosilca delno ugodil ter na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odločbo organa delno odpravil. Organ je dolžan prosilcu omogočiti dostop do zahtevanih podatkov oziroma vpogled, kot to izhaja iz točke 1 izreka te odločbe. IP je pri tem upošteval določbe o delnem dostopu (7. člen ZDIJZ in 19. člen Uredbe). V delu, ki se nanaša na varovane osebne podatke, je IP pritožbo prosilca zavrnil, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP (točka 2 izreka te odločbe).

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (točka 3 izreka te odločbe).

Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah  oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč je dopustno sprožiti upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se vloži pri navedenem sodišču neposredno pisno ali pa se pošlje po pošti. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

Postopek vodila:
Nataša Siter, univ. dipl. prav.
svetovalka IP

 

Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.
informacijska pooblaščenka