Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

FOIA Decisions

+ -
Date: 18.07.2019
Title: prosilec - Okrožno sodišče v Ljubljani
Number: 090-164/2019
Category: Osebni podatek
Status: Refused


POVZETEK:

Prosilec je zahteval sklep o ustavitvi kazenskega postopka in celoten spis organa v kazenskem postopku po zasebni kazenski tožbi ter sklep oz. sodbo in celoten spis organa v odškodninski tožbi med dvema posameznikoma. Organ je omogočil dostop do sklepa o ustavitvi kazenskega postopka in do sodne poravnave, pri čemer je prekril varovane osebne podatke. Zahtevo je v delu, ki se je nanašala na dostop do celotne dokumentacije obeh zadev, zavrnil s sklicevanjem na varstvo osebnih podatkov, saj anonimizacija ne bi mogla biti učinkovita, ker je prosilec zahteval dokumente o poimensko navedenih posameznikih. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je za razkritje imen in priimkov tako obdolženega kot zasebnega tožilca v posredovanih dokumentih podan javni interes po drugem odstavku 6. člena ZDIJZ. Pogoji za razkritje ostalih dokumentov sodnih spisov pa niso izpolnjeni, zato je pritožbo zavrnil kot neutemeljeno.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-164/2019/2
Datum: 18. 7. 2019

Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A; v nadaljnjem besedilu ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – UPB, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15 in 7/18; v nadaljnjem besedilu ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – UPB, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljnjem besedilu ZUP), o pritožbi … (v nadaljnjem besedilu prosilec), z dne 24. 6. 2019, zoper odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani, Tavčarjeva 9, 1503 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu organ), št. Su 319/2019-2 z dne 10. 6. 2019, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo


O D L O Č B O:


1.    Pritožba prosilca z dne 24. 6. 2019 zoper odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani, št. Su 319/2019-2 z dne 10. 6. 2019, se zavrne.

2.    Posebni stroški v tem postopku niso nastali.


O b r a z l o ž i t e v:

Prosilec je 14. 5. 2019 na organ naslovil zahtevo za posredovanje kopije sklepa o ustavitvi kazenskega postopka in celotnega spisa organa v kazenskem postopku po zasebni kazenski tožbi zaradi domnevnega opravljanja … zoper … ter kopijo sklepa oz. sodbe in celotnega spisa organa v odškodninski tožbi … zoper … zaradi opravljanja in raznašanja neresničnih trditev.

Organ je zahtevo prosilca z odločbo, št. Su 319/2019-2 z dne 10. 6. 2019, delno zavrnil s sklicevanjem na izjemo varstva osebnih podatkov po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Organ je ugotovil, da gre pri zahtevani dokumentaciji za kazensko zadevo Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. I K 53721/2012, ter civilno zadevo Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. P 2406/2012-III. Prosilcu je omogočil dostop do sklepa o ustavitvi postopka v zadevi, št. I K 53721/2012, ter sodne poravnave v zadevi, št. P 2406/2012-III, pri čemer je izločil varovane osebne podatke. Ker sta bili končni odločitvi v obeh sodnih zadevah javno objavljeni, po mnenju organa ni bilo zadržkov za posredovanje navedenih dokumentov (1. točka izreka odločbe). Tisti del zahteve, ki se je nanašal na posredovanje preostale spisovne dokumentacije v zadevah, št. I K 53721/2012 in P 2406/2012-III, je organ zavrnil v celoti (2. točka izreka odločbe). Oba sodna spisa, ki sta se začela, vodila in zaključila na zahtevo oz. po volji tožnika, vsebujeta vrsto osebnih (tudi občutljivih) podatkov, ki jih ni mogoče učinkovito anonimizirati, glede na dejstvo, da prosilec ve, za katere fizične osebe gre. Če pa bi organ anonimiziral dokumente v celotnem obsegu, pa bi sami dokumenti povsem izgubili svoj smisel.

Prosilec je 24. 6. 2019 zoper odločbo organa, št. Su 319/2019-2 z dne 10. 6. 2019 (v nadaljnjem besedilu izpodbijana odločba), vložil pritožbo, v kateri je prerekal odločitev organa zaradi pavšalnega sklicevanja na varstvo osebnih podatkov. Prosilec je menil, da je takšna razlaga nezadostna, saj organ niti ni opravil testa sorazmernosti. V zadevi gre za dve (absolutno) javni osebnosti (…, …), sodni postopek je bil medijsko izjemno odmeven in v javnosti dokumentiran. Številne podrobnosti iz … osebnega življenja je v javnost podajal prav …, njegovo zatrjevanje o očetovstvu se je izkazalo za neresnično, novinar pa je od svojih zatrjevanj z objavo opravičila tudi odstopil. Prosilec je prepričan, da ima javnost pravico do celovite obveščenosti, to pa bi omogočil dostop do celotne zahtevane dokumentacije.

Organ svoje odločitve po prejemu pritožbe ni spremenil, zato jo je z dopisom, št. Su 319/2019-4 z dne 26. 6. 2019, odstopil v reševanje IP kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.

Pritožba ni utemeljena.

IP je pritožbo prosilca kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi vzel v obravnavo. Kot organ druge stopnje je skladno z 247. členom ZUP izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo je prosilec izpodbijal, in v mejah njegovih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

Predmet tega pritožbenega postopka je vprašanje, ali je organ ravnal pravilno, ko je z izpodbijano odločbo delno zavrnil zahtevo prosilca zaradi obstoja izjeme po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (varstvo osebnih podatkov).

Po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Po Uredbi (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Uradni list Evropske unije, št. L 119 z dne 4. 5. 2106; v nadaljnjem besedilu Splošna uredba o varstvu podatkov) , ki se v Republiki Sloveniji uporablja neposredno, osebni podatek pomeni katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom, pri čemer je določljiv posameznik tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika (prva točka 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov). Že sama dejstva, ali je posameznik v kazenskem postopku, katerega dejanja je obdolžen, kaj je podlaga za obdolžitev, kaj je bilo glede tega posameznika v postopku ugotovljeno, ali so bile v postopku izrečene kakšne kazni in katere, oz. dejstva, kdo vodi zasebno tožbo kot zasebni tožilec, vse navedeno je mogoče šteti za osebne podatke posameznika, ki je s sklicevanjem na njegov ime in priimek nedvoumno določen in torej pomeni osebni podatek po definiciji prve točke 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov. Kot obdelavo osebnih podatkov predmetna uredba opredeljuje vsako dejanje ali niz dejanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki ali nizi osebnih podatkov z avtomatiziranimi sredstvi ali brez njih, kot je zbiranje, beleženje, urejanje, strukturiranje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklic, vpogled, uporaba, razkritje s posredovanjem, razširjanje ali drugačno omogočanje dostopa, prilagajanje ali kombiniranje, omejevanje, izbris ali uničenje (druga točka 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov). Skladno z definicijo obdelave osebnih podatkov iz druge točke 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov razkritje s posredovanjem osebnih podatkov izrecno pomeni obdelavo osebnih podatkov. Zato je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e). Pri tem lahko zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov, upoštevajoč točko c člena 6(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov, predstavlja tudi ZDIJZ. Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je namreč dopustno, kadar gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo tudi podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ) ali ko organ odloči, da je treba podatke razkriti zaradi prevladujočega javnega interesa (drugi odstavek 6. člena ZDIJZ).

IP se ne strinja s pritožbenimi navedbami, da organ ni opravil testa sorazmernosti pri dostopu do zahtevane dokumentacije, saj je prosilcu omogočil delni dostop tako do sklepa o ustavitvi postopka v zadevi, št. I K 53721/2012, kot do sodne poravnave v zadevi, št. P 2406/2012-III, kljub dejstvu, da je prosilec zahteval dokumentacijo za poimensko navedena posameznika. Organ s prekritjem imen in priimkov teh navedenih posameznikov ni varoval osebnih podatkov, saj skladno s sodno prakso  v takšnih primerih anonimizacija sploh ni mogoča. Vendar že posredovani podatki v danem primeru tudi po stališču IP niso varovani, ker je za razkritje imen in priimkov tako obdolženega kot zasebnega tožilca v posredovanih dokumentih podan javni interes po drugem odstavku 6. člena ZDIJZ. Ta določa, da se ne glede na določbe prejšnjega odstavka dostop do zahtevane informacije dovoli, če je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevanih informacij (razen v zakonu določenih primerih, kamor pa varstvo osebnih podatkov ne sodi, op. IP). Kot je navedel prosilec, gre za primer, v katerem sta bili v kazenskem postopku vključeni osebi, ki sta (bili) absolutno oz. relativno javni. Po oceni IP zanju zato velja, da morata na račun svoje zasebnosti trpeti večje omejitve, kot bi jih bili dolžni trpeti sicer.

Odločitev organa, da zavrne zahtevo v delu, ki se nanaša na dostop do preostalih dokumentov v obeh sodnih spisih, je IP ocenil kot pravilno. Kadar organ zahtevo za dostop do informacij javnega značaja zavrne zaradi varstva osebnih podatkov, se vprašanje, razkritje katerih osebnih podatkov je v javnem interesu, presoja upoštevajoč načela v zvezi z obdelavo osebnih podatkov po členu 5 Splošne uredbe o varstvu podatkov. Točka c člena 5(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov določa, da morajo biti osebni podatki ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo (»najmanjši obseg podatkov«). To pomeni, da se smejo na podlagi drugega odstavka 6. člena ZDIJZ razkriti tisti osebni podatki, ki so nujno potrebni, da se doseže namen ZDIJZ. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu. Po oceni IP bi dostop do preostalih informacij, ki vsebujejo z vidika zasebnosti relevantno sporočilo o določljivem posamezniku, pomenil prekomeren poseg v zasebnost teh oseb, kar bi bilo tudi v nasprotju z načelom sorazmernosti. Organ je v obrazložitvi izpodbijane odločbe zapisal, zakaj meni, da anonimizacija preostalih dokumentov v obeh sodnih spisih ne bi bila mogoča. IP se je strinjal s stališčem organa, da osebnih podatkov ni moč učinkovito anonimizirati. Tudi če določbo o varstvu osebnih podatkov povežemo z določbo o delnem dostopu po 7. členu ZDIJZ , v konkretnem primeru ta ne bi bil mogoč brez škode za zaupnost varovanih osebnih podatkov, saj glede na zahtevo prosilca, iz dokumentacije ne bi bilo mogoče izločiti varovanih podatkov. Dejstvo je namreč, da je prosilec zahteval podatke o točno določenih osebah z imenom in priimkom, zato se tudi s prekritjem osebnih podatkov ne bi moglo prekriti njunih prepoznavnosti. IP se pridružuje pojasnilu organa, da bi ob izvedbi anonimizacije zahtevanih dokumentov v celotnem obsegu ti dokumenti povsem izgubili svoj smisel.

Pritožbene navedbe, da je bil sodni postopek izjemno medijsko odmeven, spremljan in v javnosti dokumentiran, zato so vsi dokumenti takega postopka prosto dostopni, ne zadostijo nobeni pravni podlagi po členu 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov. Navedena uredba namreč nikjer ne določa, da je upravljavcu (v konkretnem primeru organu) dovoljeno razkriti osebne podatke v postopku po ZDIJZ, če so jih predhodno objavili že mediji. Da zgolj medijska odmevnost neke zadeve ne zadosti javnemu interesu glede razkritja varovanih podatkov je večkrat izpostavilo tudi sodišče , čemur je v obravnavani zadevi sledil tudi IP. Javni interes glede razkritja je podan, če so ogrožene take vrednote, kot je življenje, zdravje ali varnost ljudi in podobno. V predmetni zadevi takšne vrednote zagotovo niso ogrožene. Posledično pogoji za razkritje ostalih dokumentov sodnih spisov, št. I K 53721/2012 in št. P 2406/2012-III, niso izpolnjeni.

IP je zaključil, da je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena. Ker je pritožba neutemeljena, jo je IP na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali (2. točka izreka te odločbe).

Ta odločba je skladno s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J in 32/16) oproščena plačila upravne takse.

 


Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 


Postopek vodila:
Karolina Kušević, univ. dipl. prav.,
svetovalka pri IP

 


mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.
namestnica informacijske pooblaščenke