Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

FOIA Decisions

+ -
Date: 16.10.2019
Title: prosilec - Okrajno sodišče v Ljubljani
Number: 090-225/2019
Category: Ali dokument obstaja?
Status: Refused


POVZETEK:

Prosilec je od organa zahteval posredovanje dokazil o izobrazbi in drugih potrdil o izobraževanju zaposlenih pri organu in določenem podjetju. Organ je zahtevi prosilca delno ugodil v delu zahteve, ki se nanaša na zaposleno pri organu in mu posredoval dokumentacijo s prekritimi osebnimi podatki, v preostalem delu pa je zahtevo zavrnil, ker z zahtevano dokumentacijo ne razpolaga. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da organ z drugo dokumentacijo ne razpolaga, zato je pritožbo prosilca zavrnil kot neutemeljeno, ker mu organ dokumentov, s katerimi ne razpolaga, ne more posredovati.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-225/2019/2
Datum: 16.10.2019

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik, v nadaljevanju IP, na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nad. ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – UPB, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15; v nad. ZDIJZ) ter 1. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – UPB, 105/06–ZUS-1, 126/07-ZUP-E, 65/08-ZUP-F in 8/10-ZUP-G in 82/13-ZUP-H; v v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), z dne 1. 10. 2019, zoper odločbo Okrajnega sodišča v Ljubljani, Miklošičeva 10, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. Su 329/2019-2 z dne 30. 8. 2019, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, izdaja naslednjo


O D L O Č B O


1.    Pritožba prosilca z dne 1. 10. 2019 zoper odločbo Okrajnega sodišča v Ljubljani, št. Su 329/2019-2 z dne 30. 8. 2019, se zavrne.

2.    Zahteva prosilca za povračilo stroškov postopka se zavrne.

3.    V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.


OBRAZLOŽITEV:


Prosilec je dne 28. 7. 2019 na organ naslovil zahtevo za posredovanje informacij javnega značaja, v kateri je zahteval opis del in nalog s splošnimi in posebnimi pogoji iz Akta o sistemizaciji delovnih mest, diplomo o zaključeni (pravni) izobrazbi, potrdila o opravljenem pravniškem državnem izpitu (PDI), potrdila o strokovnem izpopolnjevanju s področja izvršbe in potrdila o opravljenem izpitu iz sodnega reda, in sicer za:
-    …samostojno sodniško pomočnico, tega sodišča
-    … prokuristko in predsednico nadzornega odbora
-    …poslovodjo …., brez PDI, Ljubljana
-    …referenta izterjave v …., brez PDI, Ljubljana

Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločbo št. Su 329/2019-2 z dne 30. 8. 2019, s katero je zahtevi delno ugodil v delu zahteve, ki se nanaša na …, samostojno sodniško pomočnico Okrajnega sodišča v Ljubljani, in prosilcu posredoval fotokopijo Akta o sistemizaciji z opisom del in nalog, fotokopijo diplome o zaključeni izobrazbi, fotokopije potrdil o strokovnem usposabljanju s področja izvršbe ter fotokopijo potrdila o opravljenem izpitu iz poznavanja določil Sodnega reda, pri čemer je prekril osebne podatke, skladno s 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Zahtevo prosilca glede dostopa do ostalih informacij oziroma dokumentov je organ zavrnil, saj z njimi ne razpolaga. Glede zahteve za posredovanje fotokopije potrdila o opravljenem pravniškem državnem izpitu za … je organ pojasnil, da z navedenim dokumentom ne razpolaga, saj za zasedbo delovnega mesta svetovalec v pravosodju-samostojni sodniški pomočnik za področje izvršbe, slednji ni potreben. Glede zahteve prosilca, ki se nanaša na …, je organ pojasnil, da navedeni posamezniki niso zaposleni pri organu, zato z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga.

Dne 1. 10. 2019 je prosilec vložil pritožbo zoper odločbo organa št. Su 329/2019-2 z dne 30. 8. 2019, v kateri oporeka odločitvi organa, ki se nanaša na neobstoj zahtevanih dokumentov. Prosilec zahteva, da se izpodbijana odločba razveljavi in se spremeni tako, da se v celoti ugodi prosilcu, da IP izvede postopek ugotavljanja sorodstvenih razmerij med …, direktorico Okrajnega sodišča v Ljubljani, in …, okrožnim sodnikom v Ljubljani ter oba kaznuje zaradi velikih korupcijskih tveganj. Prosilec je še navedel, da so podatki, ki se nanašajo na …, sestavni del matičnih podatkov, ki jih vodi register Okrožnega sodišča v Ljubljani in jih poseduje tudi urad predsednika sodišča. Prosilec je v pritožbenem postopku tudi priglasil stroške postopka.

Organ odločbe po prejemu pritožbe ni nadomestil z novo, zato jo je na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom št. Su 329/2019 z dne 7. 10. 2019, odstopil v reševanje IP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe. Uradna oseba organa je ob tem dodatno pojasnila, da s sodnikom … ni v nikakršnem razmerju (ne sorodstvenem niti v svaštvu).

Pritožba ni utemeljena.

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. Iz pritožbenih navedb izhaja, da prosilec izpodbija odločbo organa v 2. točki izreka izpodbijane odločbe.

Nadalje IP ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ.

Iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga (ponovno) pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo (več).

Upoštevaje predhodno navedeno je IP ugotovil, da organ z dokumenti, ki jih je prosilec zahteval v zahtevi z dne 28. 7. 2019 in o katerih je odločil organ v 2. točki izreka izpodbijane odločbe, ne razpolaga v materializirani obliki. Navedeno pomeni, da niso izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja, zato je treba pritožbo prosilca zavrniti.

IP ob tem pojasnjuje, da je treba smisel dostopa do informacij javnega značaja iskati v javnem in odprtem delovanju organa, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja, vendar pa je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo pri organu, ki odloča o zahtevi prosilca. IP tako poudarja, da pritožbeni postopek pred IP ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati. IP je namreč organ, ki je, na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Zato IP, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokument, s katerim ne razpolaga.

IP ob reševanju pritožbe ni mogel posumiti, da organ prve stopnje razpolaga z zahtevanimi dokumenti, vendar jih prosilcu ne želi posredovati. Kot je že pojasnil organ v izpodbijani odločbi, je … zaposlena na delovnem mestu svetovalec v pravosodju - samostojni sodniški pomočnik za področje izvršbe, za kar  pravniški državni izpit ni zahtevan. Navedeno izkazuje tudi izpis iz Akta o sistemizaciji delovnih mest z opisom del in nalog, ki natančno opredeljuje pogoje za opravljanje dela na posameznem delovnem mestu. Na podlagi navedenega IP nima razloga, da ne bi v celoti sledil navedbam organa, da ta ne razpolaga s potrdilom o opravljenem pravniškem državnem izpitu za …. Prav tako IP ne dvomi v navedbe organa, da ta ne razpolaga z dokumenti, ki se nanašajo na …, saj gre za posameznike, ki niso zaposleni pri organu oz. gre za posameznike, ki so zaposleni pri določeni pravni osebi, kar izhaja tudi iz same zahteve prosilca. Glede pritožbenih navedb prosilca, da so zahtevani podatki sestavni del matičnih podatkov, ki jih vodi register Okrožnega sodišča v Ljubljani, IP pojasnjuje,  da Zakon o sodnem registru (Ur. l. RS, št. 54/07 – UPB, 65/08, 49/09, 82/13 – ZGD-1H, 17/15, 54/17 in 16/19 – ZNP-1 v nadaljevanju ZSReg ) v členih od 4. do 6. jasno določa, katere podatke se vpiše v sodni register, med njimi pa ni podatkov o izobrazbi in opravljenih izpitih zaposlenih pri posameznih subjektih. V tem delu IP še dodaja, da je sodni register skladno s 7. členom ZSReg, javna knjiga, ki je preko portala AJPES (https://www.ajpes.si) prosto dostopna vsem, torej tudi prosilcu. Posamezniku oz. prosilcu je tako preko portala AJPES omogočen brezplačni vpogled v vse podatke, ki so o posameznem subjektu vpisani v sodni register. IP tako nima nikakršnega razloga, da ne bi sledil navedbam organa, da zahtevani dokumenti pri njem ne obstajajo, poleg tega IP tudi ob reševanju te pritožbe ni mogel posumiti, da organ z zahtevanimi informacijami razpolaga, vendar jih v celoti ne posreduje oz. ne želi posredovati (2. odstavek 10. člena ZInfP).
    

IP ob tem še poudarja, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, zakaj organ ne razpolaga z dokumentom, ki ga zahteva prosilec. Pritožbeni postopek tudi ne more biti namenjen prisili ustvarjanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije morale obstajati. Prosilec v pritožbi tudi ne navaja nobenih oprijemljivih dejstev, ki bi kazale na to, da organ z zahtevanimi dokumenti dejansko razpolaga, vendar jih prosilcu ne želi posredovati. IP tako nima nikakršnega razloga, da ne bi sledil navedbam organa, da zahtevani dokumenti ne obstajajo.

Glede ostalih pritožbenih navedb prosilca IP pojasnjuje, da se do njih ni opredelil, saj so za ta postopek po ZDIJZ brezpredmetne in niso v pristojnost IP. V postopku po ZDIJZ je relevantno le dejstvo, ali organ razpolaga z dokumenti, ki so predmet zahteve in ali ti predstavljajo prosto dostopno informacijo javnega značaja.

Upoštevaje navedeno je IP zaključil, da organ ne razpolaga z zahtevanimi dokumenti, zato je pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil in potrdil izpodbijano odločbo, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

IP je glede priglašenih stroškov prosilca v pritožbenem postopku ugotovil, da je zahteva neutemeljena. V skladu s 1. odstavkom 113. člena ZUP gredo stroški, ki nastanejo organu ali stranki med postopkom ali zaradi postopka (potni stroški uradnih oseb, izdatki za priče, izvedence, tolmače, ogled, pravno zastopanje, oglase, prihod, izgubo dohodka, strokovno pomoč, odškodnina za škodo, ki nastane pri ogledu ipd.), v breme tistega, na katerega zahtevo se je postopek začel. Postopek dostopa do informacij javnega značaja in nadalje pritožbeni postopek se je začel na zahtevo prosilca, torej je slednji dolžan svoje stroške kriti sam, zato je IP odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 3. točke izreka te odločbe.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse.


Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

Postopek vodila:
Urša Pleterski
raziskovalka pooblaščenca

 

Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.
informacijska  pooblaščenk