Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

FOIA Decisions

+ -
Date: 16.10.2019
Title: prosilec - Okrajno sodišče v Ljubljani
Number: 090-224/2019
Category: Ali dokument obstaja?
Status: Refused


POVZETEK:

Prosilec je od organa zahteval posredovanje dokazil o izobrazbi in drugih potrdil o izobraževanju zaposlenih pri organu in določenem podjetju. Organ je zahtevi prosilca delno ugodil v delu zahteve, ki se nanaša na zaposleno pri organu in mu posredoval dokumentacijo s prekritimi osebnimi podatki, v preostalem delu pa je zahtevo zavrnil, ker z zahtevano dokumentacijo ne razpolaga. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da organ z drugo dokumentacijo ne razpolaga, zato je pritožbo prosilca zavrnil kot neutemeljeno.

 

ODLOČBA:


Številka: 090-224/2019/2
Datum: 16. 10. 2019

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik, v nad. IP, na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nad. ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – UPB, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15; v nad. ZDIJZ) ter 1. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – UPB, 105/06–ZUS-1, 126/07-ZUP-E, 65/08-ZUP-F in 8/10-ZUP-G in 82/13-ZUP-H; v nad. ZUP), o pritožbi …. (v nad. prosilec), z dne 1. 10. 2019, zoper odločbo Okrajnega sodišča v Ljubljani, Miklošičeva 10, 1000 Ljubljana (v nad. organ), št. Su 327/2019-2 z dne 30. 8. 2019, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, izdaja naslednjo


O D L O Č B O


1.    Pritožba prosilca z dne 1. 10. 2019 zoper odločbo Okrajnega sodišča v Ljubljani, št. Su 327/2019-2 z dne 30. 8. 2019, se zavrne.

2.    Zahteva prosilca za povračilo stroškov postopka se zavrne.

3.    V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.


OBRAZLOŽITEV:


Prosilec je dne 12. 2. 2019 na organ naslovil zahtevo za posredovanje informacij javnega značaja (VL 54134/2017 z 14. 1. 2019), v kateri je zahteval opis del in nalog s splošnimi in posebnimi pogoji iz Akta o sistemizaciji delovnih mest, diplomo o zaključeni (pravni) izobrazbi, potrdilo o opravljenem pravniškem državnem izpitu, potrdilo o strokovnem izpopolnjevanju s področja izvršbe in potrdilo o opravljenem izpitu iz sodnega reda, in sicer za:
-    … – okrajna sodnica;
-    … – prokuristka in predsednica nadzornega odbora;
-    … – poslovodja …..;
-    … – operativni upravnik ….;
-    … – referent izterjave v …..

Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločbo št. Su 327/2019-2 z dne 30. 8. 2019, s katero je zahtevi delno ugodil. Organ je prosilcu delno ugodil v delu zahteve, ki se nanaša na okrajno sodnico …. in prosilcu posredoval fotokopijo potrdila o diplomiranju in potrdila o opravljenem pravniškem državnem izpitu, s prekritimi osebnimi podatki. Glede zahteve prosilca, ki se nanaša na opis del in nalog s splošnimi in posebnimi pogoji iz Akta o sistemizaciji delovnih mest pri organu, vezano na sodnico, je organ v obrazložitvi izpodbijane odločbe pojasnil, da je …. sodnica, pri čemer je sodnik v skladu s 1. členom Zakona o sodniški službi (Ur. l. RS, št. 94/07 – UPB, 91/09, 33/11, 46/13, 63/13, 69/13 – popr., 95/14 – ZUPPJS15, 17/15, 23/17 – ZSSve in 36/19 – ZDT-1C, v nad. ZSS) izvoljen v sodniško funkcijo. Sodnik tako ni javni uslužbenec, temveč funkcionar. Sodnik kot funkcionar je v službenem razmerju z Republiko Slovenijo in ne z organom, zato mesta sodnikov tudi niso sistemizirana v Aktu o sistemizaciji delovnim mest pri organu. Organ tudi ne razpolaga s potrdilom o opravljenem izpitu iz sodnega reda (skladno z določbo 184. Sodnega reda (Ur. l. RS, št. 87/16) mora izpit iz poznavanja določil sodnega reda opraviti le sodno osebje (javni uslužbenci), ne pa tudi funkcionarji) ter potrdilom o izpopolnjevanju s področja izvršbe za dotično sodnico. Glede zahteve prosilca, ki se nanaša na …., …. in …., je organ pojasnil, da navedeni posamezniki niso zaposleni pri organu, zato organ z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga.

Zoper odločbo organa je prosilec dne 1. 10. 2019 vložil pritožbo, v kateri oporeka odločitvi organa, ki se nanaša na neobstoj zahtevanih dokumentov. Prosilec od IP zahteva, da se dotične osebe kaznuje zaradi velikih korupcijskih tveganj, med drugim prosilec direktorici organa očita sorodstveno razmerje s sodnikom ….. Glede podatkov, ki se nanašajo na …, … in …. prosilec navaja, da so ti podatki sestavni del sodnega registra. Prosilec je v pritožbenem postopku tudi priglasil stroške postopka.

IP je dne 8. 10. 2019 prejel dopis organa št. Su 327/2019 z dne 7. 10. 2019, s katerim mu je ta, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil pritožbo, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe. Uradna oseba organa je ob tem dodatno pojasnila, da s sodnikom …. ni v nikakršnem razmerju (ne sorodstvenem niti v svaštvu).

Pritožba ni utemeljena.

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

IP ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ.

Kot izhaja iz določbe 1. odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi določbe 1. odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oz. dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oz. pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oz. vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo.

IP ob reševanju pritožbe ni mogel posumiti, da organ prve stopnje razpolaga z zahtevanimi dokumenti, vendar jih prosilcu ne želi posredovati. Kot je že pojasnil organ v izpodbijani odločbi, je sodnik, v skladu s 1. členom ZSS, izvoljen v sodniško funkcijo. Sodnik torej ni javni uslužbenec, ampak funkcionar, ki je v službenem razmerju z Republiko Slovenijo in ne s sodiščem, zato sodnik tudi nima sklenjene pogodbe o zaposlitvi z organom - posledično mesta sodnikov tudi niso sistemizirana v Aktu o sistemizaciji delovnim mest pri organu. Prav tako iz 184. člena Sodnega reda izhaja, da mora izpit iz poznavanja določil sodnega reda opraviti sodno osebje, torej javni uslužbenci, ne pa tudi funkcionarji. Na podlagi navedenega IP ne vidi razlogov, da bi podvomil v pojasnilo organa oz. v dejstvo, da organ z zahtevanimi dokumenti (potrdilom o opravljenem izpitu iz sodnega reda, opisom del in nalog s splošnimi in posebnimi pogoji iz Akta o sistemizaciji delovnih mest pri organu in potrdilom o strokovnem izpopolnjevanju s področja izvršbe), ki se nanašajo na okrajno sodnico …., ne razpolaga.  
Prav tako IP ne vidi razlogov, da bi podvomil v pojasnilo organa, da ne razpolaga z dokumenti, ki se nanašajo na …., …. in …, saj gre za posameznike, ki niso zaposleni pri organu oz. gre za posameznike, ki so zaposleni pri določeni pravni osebi, kar izhaja tudi iz same zahteve prosilca oz. česar ne zanika niti prosilec sam. Glede pritožbenih navedb prosilca, da so zahtevani podatki sestavni del sodnega registra IP pojasnjuje, da Zakon o sodnem registru (Ur. l. RS, št. 54/07 – UPB, 65/08, 49/09, 82/13 – ZGD-1H, 17/15, 54/17 in 16/19 – ZNP-1; v nad. ZSReg ) v členih od 4. do 6. jasno določa, katere podatke se vpiše v sodni register, med njimi pa ni podatkov, ki so predmet zahteve prosilca oz. podatkov o pridobljeni izobrazbi, opravljenih izpitih ipd. zaposlenih pri posameznih subjektih. V tem delu IP še dodaja, da je sodni register, skladno s 7. členom ZSReg, javna knjiga, ki je preko portala AJPES (https://www.ajpes.si) prosto dostopna vsem, torej tudi prosilcu. Posamezniku oz. prosilcu je tako preko portala AJPES omogočen brezplačni vpogled v vse podatke, ki so o posameznem subjektu vpisani v sodni register.     
IP tako nima nikakršnega razloga, da ne bi sledil navedbam organa, da zahtevani dokumenti pri njem ne obstajajo, poleg tega IP tudi ob reševanju te pritožbe ni mogel posumiti, da organ z zahtevanimi informacijami razpolaga, vendar jih v celoti ne posreduje oz. ne želi posredovati (2. odstavek 10. člena ZInfP).

IP ob tem še poudarja, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, zakaj organ ne razpolaga z dokumentom, ki ga zahteva prosilec. Pritožbeni postopek tudi ne more biti namenjen prisili ustvarjanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije morale obstajati. Prosilec v pritožbi tudi ne navaja nobenih oprijemljivih dejstev, ki bi kazale na to, da organ z zahtevanimi dokumenti dejansko razpolaga, vendar jih prosilcu ne želi posredovati. IP tako nima nikakršnega razloga, da ne bi sledil navedbam organa, da zahtevani dokumenti ne obstajajo.

Glede ostalih pritožbenih navedb prosilca IP pojasnjuje, da se do njih ni opredelil, saj so za ta postopek po ZDIJZ irelevantne oz. niso v pristojnosti IP. V postopku po ZDIJZ je namreč relevantno le dejstvo, ali organ razpolaga z dokumenti, ki so predmet zahteve in ali ti predstavljajo prosto dostopno informacijo javnega značaja.

Na podlagi navedenega je IP, na podlagi 1. odstavka 248. člena ZUP, pritožbo prosilca zoper odločbo št. Su 327/2019-2 z dne 30. 8. 2019, kot neutemeljeno zavrnil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

IP je glede priglašenih stroškov prosilca v pritožbenem postopku ugotovil, da je zahteva neutemeljena. V skladu s 1. odstavkom 113. člena ZUP gredo stroški, ki nastanejo organu ali stranki med postopkom ali zaradi postopka (potni stroški uradnih oseb, izdatki za priče, izvedence, tolmače, ogled, pravno zastopanje, oglase, prihod, izgubo dohodka, strokovno pomoč, odškodnina za škodo, ki nastane pri ogledu ipd.), v breme tistega, na katerega zahtevo se je postopek začel. Postopek dostopa do informacij javnega značaja in nadalje pritožbeni postopek se je začel na zahtevo prosilca, torej je slednji dolžan svoje stroške kriti sam, zato je IP odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse.


Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

Postopek vodila:
Tanja Švab, dipl.upr.ved.,
raziskovalka IP

 

Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
informacijska pooblaščenka