Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

FOIA Decisions

+ -
Date: 26.04.2019
Title: prosilec - Okrajno sodišče v Ljubljani
Number: 090-72/2019
Category: Mediji, Tajni podatki
Status: Refused


POVZETEK:

Prosilec je od organa zahteval kaznovalni nalog. Organ je njegovo zahtevo zavrnil, s sklicevanjem na izjemo varstva tajnih podatkov. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da sta v konkretnem primeru izpolnjena tako formalni kot materialni kriterij za določitev dokumenta za tajnega, posledično pa je bila ugotovitev organa prve stopnje, da gre za izjemo po 1. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, pravilna. Ob tem IP ni sledil navedbam prosilca, da morajo biti zahtevani podatki prosto dostopni, ker so po zakonu in Ustavi RS izreki vseh sodb v Sloveniji javni. Določba 24. člena Ustave RS pravi, da so javne sodne obravnave in da se sodbe izrekajo javno, izjeme pa določa zakon. Kot je ugotovil IP, v konkretnem primeru izdaje kaznovalnega naloga, na podlagi prvega odstavka 445. a – 445. e člena Zakona o kazenskem postopku, ni bilo javne sodne obravnave in posledično tudi sodba ni bila izrečena javno. Posledično je Ip pritožbo prosilca zavrnil.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-72/2019/5

Datum: 26. 4. 2019

 

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odst. 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ……………..(dalje prosilec) z dne 25. 3. 2019, zoper odločbo Okrajnega sodišča v Ljubljani, Miklošičeva 10, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. Su 167/2019 z dne 18. 3. 2019, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

 

 

 

ODLOČBO:

 

  1. Pritožba prosilca z dne 25. 3. 2019 zoper odločbo Okrajnega sodišča v Ljubljani, št. Su 167/2019 z dne 18. 3. 2019, se zavrne.
  1. Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

 

OBRAZLOŽITEV:

 

 

Prosilec je na organ dne 26. 2. 2019 vložil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja. Navedel je, da so bili po poročanju medijev v zadevi …………..izdani kaznovalni nalogi. Gre za zadevo, ki jo vodi posebni oddelek SDT in………………. Prosilec je sodišče prosil za posredovanje izrekov kaznovalnih nalogov, kar je utemeljil z dejstvom, da je izrek sodb sodišč po slovenski zakonodaji javen. Ob tem je prosil tudi za informacijo, ali so kaznovalni nalogi pravnomočni ali pa so se obdolženci nanje pritožili.

 

Organ je z odločbo št. Su 167/2019 z dne 18. 3. 2019 zahtevo prosilca zavrnil. Navaja, da informacija, ki jo zahteva prosilec, ustreza definiciji informacije javnega značaja iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ, vendar za njeno razkritje obstaja zadržek, saj se zahteva nanaša na podatek, ki je na podlagi zakona, ki ureja tajne podatke, opredeljen kot tajen (1. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ). V konkretnem primeru je bilo ugotovljeno, da je celotna sodba, katere izrek želi pridobiti prosilec, s strani pooblaščene osebe označena s stopnjo tajnosti INTERNO. Gre za stopnjo tajnosti, ki se določi za tajne podatke, katerih razkritje nepoklicani osebi bi lahko škodovalo delovanju ali izvajanju nalog organa, katerega podatki se razkrivajo. V skladu s tem je organ zahtevo prosilca zavrnil.

 

Zoper odločbo organa št. Su 167/2019 z dne 18. 3. 2019 je prosilec dne 25. 3. 2019 vložil pritožbo (dalje izpodbijana odločba). Meni, da so po zakonu in Ustavi izreki vseh sodb v Sloveniji javni in da kot taki ne morejo biti javnosti nedostopni na podlagi zakona o tajnih podatkih. Glede na to, da je prosilec zahteval izrek sodbe, meni, da je nenavadno, kako bi lahko podatki o tem, ali je bil nekdo obsojen in kakšne obsodbe je bil deležen (brez obrazložitve izreka) na kakršenkoli način povzročali škodo organu ali državi, da bi morali te podatke varovati s stopnjo tajnosti.

 

Pritožbo prosilca je organ dne 27. 3. 2019, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeni osebi, odstopil v reševanje IP.

 

Z namenom popolne in pravilne ugotovitve dejanskega stanja, je IP pri organu, dne 24. 4. 2019, opravil ogled in camera, na podlagi 11. člena ZInfP. Organ je na ogledu pojasnil, da v primerih izdaje sodbe o kaznovalnem nalogu pred izdajo sodbe skladno z določbami ZKP ni glavne obravnave, kar pomeni, da se sodba ne izreče javno. Dokumentom je stopnjo tajnosti določila sodnica, ki postopek vodi, in sicer na podlagi pooblastila predsednice sodišča št. Su 21/2018 z dne 11. 10. 2018. Pisna ocena škodljivih posledic je sestavni del predmetnega spisa. Oba navedena dokumenta je organ tudi posredoval IP. Ob tem je IP na ogledu vpogledal v sodbo, ki je predmet presoje v konkretni zadevi in ugotovil, da je ta na vsaki strani zgoraj in spodaj vidno označena s stopnjo tajnosti INTERNO. IP je z vpogledom v spis tudi ugotovil, da zadeva še ni v celoti pravnomočno zaključena. V izreku sodba povzema podatke iz obtožnega predloga in vsebuje tudi številne osebne podatke. Iz spisa predmetne kazenske zadeve ob tem izhaja, da tudi strankam postopka ni bilo dovoljeno fotokopiranje listin, iz razloga varstva tajnih podatkov.

 

Pritožba ni utemeljena.

 

IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti izpodbijano odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. IP prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

 

Kot izhaja iz pritožbe prosilca, se ta pritožuje zoper izpodbijano odločbo, ker je mnenja, da bi dokument, dostop do katerega je organ zavrnil z izpodbijano odločbo, moral biti dostopen javnosti. Glede na dejstvo, da ni dvoma, da je organ zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja in da v tem delu z zahtevanim dokumentom razpolaga, se je IP v nadaljevanju ukvarjal z vprašanjem, ali je podana izjema varstva tajnih podatkov. Organ se je v izpodbijani odločbi namreč skliceval na izjemo iz 1. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je na podlagi zakona, ki ureja tajne podatke, opredeljen kot tajen. Zakon, ki v Republiki Sloveniji ureja področje tajnih podatkov, je Zakon o tajnih podatkih- ZTP[1].

 

IP ob tem pojasnjuje, da je izjema tajnih podatkov odraz potrebe po varstvu temeljnih interesov države oziroma družbe kot celote in obenem predstavlja najbolj občutljivo izjemo od javnosti dela oblastnih organov. Določitev podatkov za tajne pomeni, da so podrejeni posebnemu režimu varovanja, s katerim se odtegnejo nepooblaščenim osebam in seveda javnosti v celoti. Pomembno je, da ZDIJZ kot izjemo dovoljuje samo tiste informacije, ki so ustrezno opredeljene, oziroma klasificirane kot tajne na podlagi zakona, ki ureja tajne podatke – ZTP. Po ZTP je tajen le tisti podatek, ki kumulativno izpolnjuje tako materialni kot formalni kriterij. Materialni kriterij se nanaša na samo vsebino podatka in določa, da se podatek lahko določi za tajnega le takrat, če je tako pomemben, da bi z njegovim razkritjem nepoklicani osebi nastale, ali bi očitno lahko nastale škodljive posledice za varnost države ali za njene politične in gospodarske koristi ter se obenem nanaša izključno na naslednja področja: javna varnost, obramba, zunanje zadeve, obveščevalna in varnostna dejavnost državnih organov RS oziroma se nanaša na sisteme, naprave, projekte in načrte ali znanstvene, raziskovalne, tehnološke, gospodarske in finančne zadeve, ki so pomembni za omenjene cilje (prim. 5. čl. ZTP). Materialni kriterij torej vključuje dva vidika. Prvi je v tem, da bi z razkritjem podatka nastala, oziroma očitno lahko nastala določena škoda, drugi pa je v povezavi škode s taksativno naštetimi interesnimi področji države.

 

Oba materialna elementa pa se zrcalita v formalnem kriteriju tajnega podatka. Podatek je upravičeno lahko označen kot tajen le, če so izpolnjeni trije elementi. Prvi element je, da lahko podatek za tajnega določi le za to pooblaščena oseba. Načeloma je to v skladu z ZTP predstojnik organa oziroma osebe na najvišjih delovnih mestih oziroma položajih (prim. 10. čl. ZTP). S tem je zagotovljeno, da odločitve o tajnosti podatkov sprejemajo osebe, ki imajo dovolj informacij in znanja, da lahko ocenijo pomen morebitnih škodljivih posledic ob razkritju tega podatka. Z ZTP je predpisan tudi način in postopek določanja tajnosti, katerega bistvo je v izdelavi vnaprejšnje pisne ocene možnih škodljivih posledic, ki bi nastale z razkritjem podatka (prim. 11. čl. ZTP). Ta pisna ocena predstavlja drugi formalni kriterij. Takšna ocena mora vsebovati določitev objekta varstva. Objekt varstva je interes, ki bi bil z razkritjem ogrožen. Poleg opisanega, mora pisna ocena vsebovati tudi oceno teže in intenzivnosti možnih škodljivih posledic. Pisna ocena se hrani kot priloga dokumenta pri organu, ki je podatku določil stopnjo tajnosti. Prav ta ocena možnih škodljivih posledic omogoča z vidika ZDIJZ naknadno preverjanje oziroma ugotavljanje razlogov in okoliščin, ki so narekovali odločitev, da se podatek določi za tajnega. Tretji formalni kriterij pa temelji na pravilni oznaki, saj je lahko tajen samo tisti podatek, ki je ustrezno označen kot tajen (prim. 17. čl. ZTP).

 

Kot je IP ugotovil na ogledu in camera, je dokument, ki je predmet presoje v tem postopku, vidno označen s stopnjo tajnosti INTERNO. Dokumentu je stopnjo tajnosti določila okrajna sodnica, ki je postopek vodila, in sicer na podlagi pooblastila za določanje tajnih podatkov št. Su 21/2018 z dne 11. 10. 2018, s katerim jo je za določanje tajnih podatkov pisno pooblastila predsednica sodišča. Iz navedenega izhaja, da je dokumentu stopnjo tajnosti določila pooblaščena oseba, kar je skladno z drugim odstavkom 10. člena ZTP, ki pravi, da so pooblaščene osebe za določanje stopnje tajnosti osebe, zaposlene v organu, ki jih za to pisno pooblasti predstojnik organa. K dokumentu je bila pripravljena pisna ocena škodljivih posledic št. IV K 4267272018-14 z dne 19. 11. 2018. Iz nje izhaja, da je bila stopnja tajnosti INTERNO dokumentu določena iz razloga, ker dokument vsebuje tajne podatke iz prejetega dokumenta s strani Specializiranega državnega tožilstva, Oddelka za preiskovanje in pregon oseb s posebnimi pooblastili, št. SDT-Ktpp-z/22/2016-SU-im z dne 5. 9. 2018 in njemu priložene listinske dokumentacije, ki ga je izdajatelj označil s stopnjo tajnosti INTERNO, zaradi česar je pooblaščena oseba ocenila, da je tudi ta dokument treba oceniti z isto stopnjo tajnosti, ker bi razkritje podatkov iz dokumenta škodovalo delovanju policije oziroma izvajanju njenih nalog ter uspešni izvedbi postopka. Kot način prenehanja tajnosti dokumenta je določen preklic.

 

Iz predmetne pisne ocene škodljivih posledic tako izhaja, da je bila stopnja tajnosti kaznovalnemu nalogu določena na podlagi drugega odstavka 14. člena ZTP, ki pravi, da se mora dokumentu, ki je sestavljen iz podatkov, ki so že bili določeni za tajne, določiti najmanj taka stopnja in rok tajnosti, kot jo ima uporabljen podatek najvišje stopnje oziroma najdaljšega roka tajnosti. IP obenem ugotavlja, da je bila pisna ocena škodljivih posledic za predmetni dokument izdelana pred nastankom tega dokumenta. Iz pisne ocene škodljivih posledic obenem dovolj natančno izhaja, kakšne škodljive posledice bi nastale z razkritjem predmetnega dokumenta, in sicer da gre za varovanje internih postopkov in metod delovanja policije, ki se nanašajo na področje javne varnosti in z razkritjem katerih bi lahko nastale škodljive posledice za delovanje ali izvajanje nalog policije. Tudi IP je z vpogledom v izrek kaznovalnega naloga, ki je predmet presoje v tem postopku ugotovil, da je ta konkretiziran do te mere, da je iz opisa dejanskega stanja mogoče razbrati, kakšne so bile metode in načini delovanja policije v posameznih konkretnih primerih in ne gre le za podatke o tem, kdo je bil obsojen in kakšne obsodbe je bil deležen, kot v pritožbi navaja prosilec. Vsebina presojanega dokumenta se tako nanaša na področje delovanja policije, kar spada v področje javne varnosti, ki ga kot enega izmed interesnih področij, varovanih v 5. členu, določa ZTP. Na podlagi navedenega IP ugotavlja, da sta v konkretnem primeru izpolnjena tako formalni kot materialni kriterij za določitev dokumenta za tajnega, posledično pa je bila ugotovitev organa prve stopnje, da gre za izjemo po 1. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, pravilna.

 

Ob tem IP ni sledil navedbam prosilca, da morajo biti zahtevani podatki prosto dostopni, ker so po zakonu in Ustavi RS izreki vseh sodb v Sloveniji javni. Določba 24. člena Ustave RS pravi, da so javne sodne obravnave in da se sodbe izrekajo javno, izjeme pa določa zakon. Kot je ugotovil IP, v konkretnem primeru izdaje kaznovalnega naloga, na podlagi prvega odstavka 445. a – 445. e člena Zakona o kazenskem postopku[2], ni bilo javne sodne obravnave in posledično tudi sodba ni bila izrečena javno. Gre torej za izjemo, ki jo v skladu z Ustavo RS določa ZKP v 445. a členu, kjer pravi, da sme državni tožilec ob vložitvi obtožnega predloga za kazniva dejanja iz pristojnosti okrajnega sodišča predlagati, da sodišče izda kaznovalni nalog, s katerim obdolžencu izreče predlagano kazensko sankcijo ali ukrep, ne da bi opravilo glavno obravnavo. Iz navedenega izhaja, da v obravnavanem primeru ne gre za podatke, ki bi jim bila stopnja tajnosti določna v nasprotju z zakonom oz. Ustavo RS.  

 

Z vpogledom v spis predmetne kazenske zadeve, je IP ob tem ugotovil, da v konkretni zadevi tudi strankam postopka ni bilo dovoljeno fotokopiranje spisa v celoti, zaradi česar bi posledično v obravnavani zadevi v poštev prišla tudi izjema po prvem odstavku 5.a člena ZDIJZ, ki pravi, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije ali njeno ponovno uporabo, če se zahteva nanaša na podatek, glede katerega je dostop v skladu z zakonom prepovedan ali omejen tudi strankam, udeležencem ali oškodovancem v sodnem, upravnem ali z zakonom določenem nadzornem postopku. Ker je IP ugotovil že obstoj izjeme varstva tajnih podatkov, se do navedene izjeme sicer ni podrobneje opredeljeval.

Iz zgoraj navedene obrazložitve te odločbe izhaja, da je bila odločitev organa v izpodbijani odločbi pravilna, zato je IP pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot neutemeljeno zavrnil.

 

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 106/2010-UPB5) oproščena plačila upravne takse.

 

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, lahko pa se sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

Postopek vodila:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.

namestnica pooblaščenke

 

 

 

Informacijski Pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka

 

 


[1] Zakon o tajnih podatkih, Uradni list RS, št. 50/06 – uradno prečiščeno besedilo, 9/10 in 60/11, dalje ZTP.

[2] Zakon o kazenskem postopku, Uradni list RS, št. 32/12, uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, dalje ZKP)