Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

FOIA Decisions

+ -
Date: 18.06.2020
Title: prosilec - Občine Starše
Number: 090-91/2020
Category: Ni zahtevana informacija
Status: Refused


POVZETEK:

Prosilka je od organa zahtevala dokumente vezane na izgradnjo in modernizacijo ceste, organ pa je prosilki dokumente posredoval. Prosilka se je pritožila, da ji organ ni posredoval tistih dokumentov, ki jih je zahtevala. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da prosilka ni izkazala, da bi organ moral razpolagati z dodatno dokumentacijo, prav tako pa iz narave same zadeve ne izhaja, da bi dodatna dokumentacija morala obstajati, hkrati pa je organ navedel, da je prosilki posredoval vso dokumentacijo, s katero razpolaga. IP je zato pritožbo prosilke kot neutemeljeno zavrnil.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-91/2020/2

Datum: 18. 6. 2020


Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilka) z dne 1. 3. 2020, zoper odgovor Občine Starše, Starše 93, 2205 Starše (v nadaljevanju organ), št. 090-11/2019 z dne 21. 1. 2020, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

 

 

O D L O Č B O:

 

  1. Pritožba prosilke z dne 1. 3. 2020 zoper odgovor Občine Starše, št. 090-11/2019 z dne 21. 1. 2020, se zavrne.
  1. V tem postopku posebni stroški niso nastali.

 

 

O b r a z l o ž i t e v :

 

 

Prosilka je z zahtevo za dostop do informacij javnega značaja z dne 27. 12. 2019 od organa zahtevala:

  • posredovanje dopisa ali zapisnika, s katerim je DRSI organ obvestila, da se je vodstvo KS Brunšvik odločilo oz. dogovarjalo z DRSI, da bo postopek pridobivanja zemljišč za potrebe izgradnje in modernizacije ceste skozi Brunšvik vodila DRSI in ne Občina Starše (kot izhaja iz zapisa župana Občine Starše v glasilu št. 75, december 2019),
  • kopijo podpisanega sporazuma med Občino Starše in Direkcijo RS za infrastrukturo o financiranju obnove ceste v vrednosti približno 1,800.000,00 EUR (kot izhaja iz zapisa župana v istem glasilu),

saj naj bi iz novic in glasila organa (županov uvodnik) izhajalo, da organ s temi dokumenti razpolaga. Dokumente je zahtevala v obliki fotokopije.

 

Organ je prosilki ugodil in ji z odgovorom št. 090-11/2019 z dne 21. 1. 2020 posredoval zahtevane informacije, in sicer:

  • dopis DRSI, Sektor za investicije, št. 37165-39/2018/2 (905) z dne 22. 1. 2018,
  • dopis DRSI, Sektor za investicije, št. 37165-39/2018/9 z dne 5. 3. 2019,
  • sporazum o sofinanciranju ureditve regionalne ceste R3-711/9013 Rače – Kungota – Kidričevo skozi naselje Brunšvik od km 3-7802 do km 5+380 št. 2431-18-000943.

 

Zoper odločitev organa je dne 1. 3. 2020 prosilka vložila pritožbo, saj informacija javnega značaja, ki jo je prejela, ni informacija javnega značaja, ki jo je zahtevala. Prosilka glede na dogodke, ki jih je povzela v zahtevi in pritožbi (zapisi v novicah in županovem uvodniku), domneva, da je DRSI organ obvestila s takšno vsebino, da vodstvo KS Brunšvik nasprotuje, da bi odkupe potrebne zemlje za rekonstrukcijo ceste izvajala občina, oz. župan to predvideva. Zaradi teh obtožb je prosilka organu poslala Zahtevo za dostop do informacij javnega značaja in zahtevala dopis ali zapisnik, ki bi to izkazoval. Prosilka navaja, da je od organa prejela informacije, s katerimi že razpolaga, ne pa tudi zapisnika, da naj bi DRSI občino obvestila, da se je prosilka odločila, da naj odkupe zemljišča vodi DRSI in ne organ. V primeru, da organ dokumenta s takšno vsebino nima, prosilka želi, da se jo o tem obvesti.

 

Organ je dne 4. 3. 2020 prosilki posredoval odgovor št. 090-7/2020, in sicer da ji je bila posredovana vsa zahtevana dokumentacija, s katero organ razpolaga. Organ je dne 8. 6. 2020, z dopisom št. 090-12/2020-2, IP odstopil v reševanje pritožbo prosilke skupaj s celotno dokumentacijo zadeve.

 

Pritožba ni utemeljena.

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. IP ugotavlja, da prosilka izpodbija odločbo v celoti.

 

IP dalje ugotavlja, da organ v konkretni zadevi ni izdal odločbe, saj je prosilki v celoti ugodil. Prosilka je pritožbo vložila na podlagi četrtega odstavka 25. člena ZDIJZ, ki določa, da če prosilec meni, da informacija, s katero se je seznanil, ni informacija javnega značaja, ki jo je navedel v zahtevi, lahko zahteva od organa, da mu omogoči seznanitev z informacijo javnega značaja, ki jo je navedel v zahtevi. Organ mora odločati o zahtevi iz prejšnjega stavka nemudoma, najkasneje pa v roku 3 delovnih dni.

 

Namen ZDIJZ je konkretizacija ustavno zagotovljene pravice dostopa do informacij javnega značaja. Ustava Republike Slovenije (Ur.l. RS, št. 33I/1991-I, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju URS) namreč v drugem odstavku 39. člena določa, da ima vsakdo pravico dobiti informacijo javnega značaja, za katero ima v zakonu utemeljen pravni interes, razen v primerih, ki jih določa zakon. ZDIJZ z materialnimi in procesnimi določbami uresničuje to ustavno pravico in tako spodbuja javnost in odprtost delovanja organov. V skladu s 1. členom ZDIJZ je vsakomur omogočen prost dostop in ponovna uporaba informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb.

 

V konkretnem primeru je prosilka zahtevo za dostop do informacij javnega značaja naslovila na občino, ki je kot organ lokalne skupnosti nedvomno dolžna delovati tudi po ZDIJZ, saj sodi v kategorijo zavezanih organov iz 1. členu ZDIJZ.

 

Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;

2. organ mora z njo razpolagati;

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

 

V obravnavanem primeru je med strankama sporno, ali organ z zahtevano informacijo razpolaga. Organ namreč zatrjuje, da je prosilki posredoval vso dokumentacijo, s katero razpolaga, prosilka pa v pritožbi navaja, da ji organ ni poslal dopisa oz. zapisnika, s katerim bi izkazal svojo trditev v občinskih glasilih.

 

Glede na navedbe organa in prosilke ter ugotovitve v pritožbenem postopku IP nima razloga, da ne bi sledil navedbam organa, da je prosilki posredoval vso dokumentacijo, s katero razpolaga. Organ je navedeno namreč jasno potrdil v svojem dopisu št. 4. 3. 2020, prosilka pa tudi ni predložila nobenega dokaza, ki bi potrjeval obstoj zahtevanega dokumenta. Prosilka svojo zahtevo in pritožbo sicer opira na županov uvodnik v Glasilu Občine Starše, v katerem je navedeno, da »je bilo povsod potrebno pridobiti zemljišča, kar nam je tudi v večini uspelo, razen v Brunšviku, kjer se je vodstvo Krajevne skupnosti Brunšvik odločilo, da bo postopek pridobivanja zemljišč za potrebe izgradnje in modernizacije ceste skozi Brunšvik izvedlo s pomočjo Direkcije Republike Slovenije za infrastrukturo, kar pomeni pridobivanje zemljišč po parcelaciji in cenitvi z vsakim udeležencem posebej. Ta postopek se bo izvajal dalj časa, zato je Direkcija RS za infrastrukturo predstavila investicijo na poznejše obdobje.« Iz navedenega uvodnika sicer izhaja stališče in pogled župana na konkretno situacijo, vendar iz samega zapisa v uvodniku nikjer ne izhaja, da naj bi  »odločitev krajevne skupnosti« bila tudi zavedena v dopisu ali v zapisniku in da naj bi o tej odločitvi DRSI obvestila občino. Odločitev je lahko bila tudi ustna ali domnevana na podlagi konkludentnih dejanj, ali gre zgolj za morebitno subjektivno stališče župana glede celotne situacije. Naveden zapis torej ne izkazuje, da bi navedeni dokument nedvomno moral obstajati. Tudi iz same pritožbe prosilke izhaja, da želi pridobiti pisno potrditev, da dokument ne obstaja, če zapisnika oz. zapisa, s katerim bi DRSI organ obvestila, da se je prosilka odločila, da naj odkupe potrebnega zemljišča vodi DRSI in ne organ, organ dejansko nima. Glede na to, da je organ zanikal, da bi razpolagal z dodatno dokumentacijo (kar izhaja iz potrditve, da je prosilki posredoval vso dokumentacijo) iz narave same zadeve pa ne izhaja, da bi navedeni dokument moral obstajati, IP ni našel razloga, da organu ne bi sledil. Iz predložene dokumentacije namreč ne izhaja noben sum, da bi organ razpolagal z zahtevanimi dokumenti, vendar jih prosilki ne bi želel posredovati.

 

Organi, ki so zavezani po ZDIJZ, so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, odgovarjati na vprašanja, pojasnjevati navedb, zbirati informacij, opravljati raziskav, pridobiti dokumentov od drugih organov ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, zato IP organu ne more naložiti, naj prosilki posreduje dokumentacijo, s katero ne razpolaga oz. da ji poda dodatna pojasnila glede neobstoja dokumenta. ZDIJZ ne varuje pravice prosilca, da od organov zahteva, da ustvarijo nov dokument ali ga pridobijo od drugih oz. da se glede dokumentacije posebej opredeljujejo. Kadar organ zahtevi prosilca v celoti ugodi in mu posreduje vso zahtevano dokumentacijo s katero razpolaga, tudi ni dolžan izdati odločbe na podlagi drugega odstavka 22. člena ZDIJZ, s katero bi zgolj pro-forma odločil, da s preostalo dokumentacijo ne razpolaga. Kadar organ zahtevi ugodi in vztraja pri tem, da je zahtevi v celoti ugodeno, namreč ni podlage, ki bi od organa zahtevala izdajo odločbe, da ta z večjim številom dokumentov od že poslanih, ne razpolaga.

 

IP v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja tudi nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, zakaj organ ne razpolaga z dokumenti, ki jih zahteva prosilec in ali bi glede na svoje pristojnosti in veljavne predpise, z zahtevanimi dokumenti moral razpolagati.

 

Odločitev organa je torej pravilna in na zakonu utemeljena, pritožba pa neutemeljena, zato jo je IP, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

 

Posebni stroški v tem postopku niso nastali, zato je IP odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 – UPB5) oproščena plačila upravne takse.

 

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

Postopek vodila:

mag. Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.,

svetovalka Informacijskega pooblaščenca

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka