Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

FOIA Decisions

+ -
Date: 29.11.2017
Title: prosilec - Občina Žužemberk
Number: 090-266/2017
Category: Ali dokument obstaja?, Kršitev postopka
Status: Returned to readjudication (on a case)


POVZETEK:

 

Organ je zavrnil prosilcema dostop do zahtevanih dokumentov iz razloga, da z njimi ne razpolaga. Prosilca sta zoper odločbo vložila pritožbo, o kateri je odločil IP. Upoštevaje navedbe prosilcev in posredovane dokumente je IP opravil pri organu dodatne poizvedbe. Organ je nato obvestil IP, da je bilo na podlagi ponovnega pregleda listinske dokumentacije v arhivu ugotovljeno novo dejansko stanje. Ugotovil je namreč, da so bile posameznim strankam dejansko izdane pogodbe oziroma odločbe v zvezi z odmero komunalnega prispevka za izgradnjo primarnega fekalnega omrežja v Žužemberku. Ker je IP v pritožbenem postopku ugotovil, da je organ v postopku izdaje izpodbijane odločbe nepopolno oziroma zmotno ugotovil dejansko stanje in posledično napačno uporabil materialno pravo, je IP odločil, da zadevo vrne organu v ponovno odločanje.
 

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-266/2017/6
Datum: 29. 11. 2017


Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – Odl. US, 102/15 in 32/16; v nadaljevanju: ZDIJZ) ter prvega in tretjega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju: ZUP) o pritožbi … in … (v nadaljevanju: prosilca), z dne 16. 10. 2017, zoper odločbo Občine Žužemberk, Grajski trg 33, 8360 Žužemberk (v nadaljevanju: organ), št. 090-4/2017-3 z dne 6. 10. 2017, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo

 

ODLOČBO:

 

1.    Pritožbi prosilcev z dne 16. 10. 2017 se ugodi in se odločba Občine Žužemberk št. 090-4/2017-3 z dne 6. 10. 2017 odpravi ter se zadeva vrne organu v ponovni postopek. Organ prve stopnje mora o zahtevi prosilcev odločiti najpozneje v 30 (tridesetih) dneh od prejema te odločbe.

 

2.    V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 


Obrazložitev:

 

Prosilca sta z zahtevo z dne 27. 7. 2017 zahtevala:
-    kopije vseh pogodb o medsebojnih obveznostih pri gradnji primarnega fekalnega kanalizacijskega omrežja v Žužemberku in priključka na glavni kanal, ki jih je sklenil organ z interesenti (razen Pogodbe št. 3, pod opr. št. 354-63/2008-7 z dne 27. 10. 2008, s katero že razpolagata, in jo tudi prilagata);
-    kopije vseh odločb o odmeri komunalnega prispevka, ki so bile izdane vsem interesentom, s katerimi je organ podpisal prej navedene pogodbe;
-    kopije vseh dokazil, ki so jih predložili investitorji kot dokaz, da so vlagali preko organa lastna sredstva in delo v izgradnjo posameznega infrastrukturnega omrežja, v konkretnem primeru kanalizacije, in da so na podlagi teh dokazil uveljavljali zmanjšanje odmere komunalnega prispevka.
Navajata še, da Odlok o komunalnem prispevku na območju Občine Žužemberk (Uradni list RS, št. 10/06; v nadaljevanju: Odlok) v 12. členu določa, da je do zmanjšanja odmere komunalnega prispevka upravičen investitor do višine svojega vložka v primeru, da je vlagal lastna sredstva in delo v izgradnjo posameznega infrastrukturnega omrežja preko občine. V tem primeru je moral investitor predložiti naslednja dokazila:
-    za vlaganje sredstev in dela v izgradnjo infrastrukture preko občine,
-    račun,
-    blagajniški prejemek ali potrdilo občine.

 

Organ je o zahtevi prosilcev odločil z odločbo št. 090-4/2017-3 z dne 6. 10. 2017 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), s katero je zahtevo prosilcev zavrnil v celoti. Navedel je, da niso izpolnjeni vsi pogoji, ki morajo biti izpolnjeni kumulativno za obstoj informacije javnega značaja, pri tem pa se je skliceval na določbo 4. člena ZDIJZ. Ker z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga, jih ne more posredovati, zato je zahtevo prosilcev zavrnil.

 

Prosilca sta zoper izpodbijano odločbo vložila pritožbo z dne 16. 10. 2017, v kateri navajata, da so navedbe občine neresnične in da dokumenti obstajajo. Kot dokaz prilagata kopijo Pogodbe št. 3, zavedena pod opr. št. 354-63/2008-7 z dne 27. 10. 2008 (v nadaljevanju: Pogodba), ki sta jo pridobila od občinskega svetnika. Torej, če obstaja ta pogodba, morata obstajati še najmanj Pogodba št. 1 in Pogodba št. 2, pa verjetno še kakšna. Ponovno navajata določbe 12. člena Odloka, na podlagi katerega sta mnenja, da morajo poleg predmetnih pogodb obstajati še dokazila, prav tako pa tudi odločbe o odmeri komunalnega prispevka, ki jih je organ izdal na podlagi 14. člena Odloka. Kot dokaz prilagata tudi odgovor, ki ga je v rubriki Popravki in odgovori pod naslovom »Župan je plačal vse predpisane komunalne prispevke« v imenu župana občine, v tedniku Dolenjski list, objavil …. V odgovoru piše, da je bilo na podlagi pogodbe z dne 27. 10. 2008 dogovorjeno, da župan za izgradnjo fekalne kanalizacije in priključka plača priključnino po veljavnem ceniku, in sicer 1.000 evrov. V dokaz prilagata kopijo Pogodbe. Navajate še, da zahtevane kopije izvirajo iz delovnega področja organa, nahajajo se v obliki dokumentov, organ z njimi razpolaga in se dokazno morajo nahajati v materialni obliki, kot to določa Odlok, ter morajo biti vložene v posamezne spise.

 

Ker sta prosilca vložila pritožbo neposredno pri IP, je ta pritožbo, v skladu z 239. členom ZUP, posredoval organu. Organ je IP z dopisom št. 090-4/2017-6 z dne 10. 11. 2017 obvestil, da je izpodbijano odločbo še enkrat preizkusil in je ne bo spremenil.

 

Pritožba je utemeljena.

 

IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. člena ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. 
IP uvodoma ugotavlja, da prosilca izpodbijata odločbo organa v celoti. 

 

Nadalje IP ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja, sporno je, ali organ z zahtevanimi dokumenti razpolaga, torej ali so izpolnjenji vsi pogoji za informacijo javnega značaja. 

 

Informacija javnega značaja je na podlagi določb 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz definicije informacije javnega značaja tako izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti izpolnjeni kumulativno, in sicer:
1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2. organ mora z njo razpolagati,
3. nahajati se mora v materializirani obliki.

 

Iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ torej izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike« in ga navaja že organ v izpodbijani odločbi. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga (ponovno) pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo (več). Zavezanci tako niso dolžni zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, torej niso dolžni izdelati, predelati ali spremeniti (dograditi) informacij, s katero razpolagajo. 

 

Kot že navedeno, je organ zahtevo prosilcev zavrnil iz razloga, ker z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga. Glede na to, da sta prosilca zahtevi priložila Pogodbo, ki ureja medsebojne obveznosti pri gradnji primarnega fekalnega kanalizacijskega omrežja v Žužemberku in priključka na glavni kanal, sklenjeno  med organom in pogodbeno stranko, torej enega od dokumentov, ki se je nanašal na njuno zahtevo, je IP opravil pri organu 21. 11. 2017 dodatne poizvedbe. Organ je 28. 11. 2017 IP obvestil, da je bilo na podlagi ponovnega pregleda listinske dokumentacije v arhivu ugotovljeno novo dejansko stanje. Ugotovil je, da so bile posameznim strankam dejansko izdane pogodbe oziroma odločbe v zvezi z odmero komunalnega prispevka za izgradnjo primarnega fekalnega omrežja v Žužemberku. Kot dodatno pojasnilo je organ navedel, da ima pod opravilno številko, pod katero je evidentirana Pogodba, evidentirane različne dokumente, tudi pogodbo z enako številko, ki pa ne obsega podatkov, ki so predmet zahteve.

 

Izhajajoč iz vsega navedenega IP ugotavlja, da je organ v postopku izdaje izpodbijane odločbe nepopolno oziroma zmotno ugotovil dejansko stanje in posledično napačno uporabil materialno pravo, zato je IP odločil, da zadevo vrne organu v ponovno odločanje.

 

IP je namreč kot drugostopenjski organ, enako kot organ prve stopnje, dolžan spoštovati temeljna načela upravnega postopka, kar pomeni, da je dolžan upoštevati tudi načelo ekonomičnosti postopka iz 14. člena ZUP. Postopek je torej treba voditi hitro, kar pomeni tudi s čim manjšo zamudo za stranke in druge udeležence v postopku, vendar tako, da se preskrbi vse, kar je potrebno, da se lahko ugotovi dejansko stanje, zavarujejo pravice in pravne koristi stranke ter izda zakonita in pravilna odločba. IP je ocenil, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično odpravil organ prve stopnje, ki razpolaga z vsemi zahtevanimi dokumenti in podrobno pozna vsa relevantna dejstva v zvezi s temi dokumenti. 


 
V skladu s tretjim odstavkom 251. člena ZUP mora organ druge stopnje, kadar odpravi izpodbijano odločbo in zadevo vrne organu prve stopnje v ponovno odločanje, s svojo odločbo opozoriti organ prve stopnje, glede česa je treba dopolniti postopek, organ prve stopnje pa mora vseskozi ravnati po tej odločbi in brez odlašanja, najpozneje pa v 30 dneh od prejema zadeve, izdati novo odločbo, zoper katero ima stranka pravico pritožbe. 


 
Organ bo moral v ponovljenem postopku primarno ugotoviti, s katerimi dokumenti v zvezi z zahtevo prosilcev dejansko razpolaga. Ob tem mora navesti, na kakšen način je ugotovil takšno dejansko stanje (npr. z vsebinskim ročnim pregledom dokumentacije, ki jo vodi, s pregledom vpisnika in evidenc dokumentarnega gradiva, z zaslišanjem uradnih oseb, ki so odgovorne za vodenje dokumentarnega gradiva pri organu…) in pojasniti, na podlagi katerih dokaznih sredstev je sprejel določene ugotovitve. Če bo organ ugotovil, da zahtevani dokumenti vsebujejo katero od izjem po določbah 5.a in 6. člena ZDIJZ, mora natančno in določno opredeliti, v katerem delu se posamezni dokumenti prekrijejo in na podlagi katere izjeme. Na podlagi tako izvedenega ugotovitvenega postopka bo organ lahko določno opredelil izrek odločbe. V izreku odločbe morajo biti namreč jasno navedeni dokumenti, ki so predmet presoje, in navedba, v katerem delu se prekrijejo informacije, ki predstavljajo izjemo od prostega dostopa po ZDIJZ (npr. v dokumentu št…. se prekrije … ipd.). Takšen izrek omogoča določljivost in izvršljivost, ki zadosti zakonskim normam in pravni varnosti, do katere sta prosilca upravičena. V izreku je treba navesti tudi obliko, v kateri bo prosilcema posredovana zahtevana informacija javnega značaja. Organ je dolžan v predmetni zadevi v ponovljenem postopku odločiti tudi o morebitnih stroških za posredovanje zahtevane dokumentacije, in sicer po postopku, ki je predpisan v ZDIJZ, in Uredbi o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 24/16), ter o stroških postopka. Ob tem IP opozarja še na določbo 44. člena ZUP, v skladu s katero mora organ ves čas med postopkom po uradni dolžnosti skrbeti za to, da so v postopku udeleženi vsi, na katerih pravice ali pravne koristi, bi lahko vplivala odločitev organa in jim omogočiti udeležbo v postopku. 

 

Na podlagi vsega navedenega IP zaključuje, da je pritožba prosilcev utemeljena. IP je zato pritožbi ugodil in na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP izpodbijano odločbo odpravil ter zadevo vrnil organu prve stopnje v ponovno odločanje. Organ mora o zahtevi prosilcev odločiti najpozneje v roku 30 (tridesetih) dneh od prejema te odločbe.

 

V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J in 32/16) oproščena plačila upravne takse.

 

Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, niti upravni spor. 

 


Postopek vodila:
Nataša Siter, univ. dipl. prav.,
svetovalka IP

 

Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
informacijska pooblaščenka