Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

FOIA Decisions

+ -
Date: 18.06.2015
Title: prosilec - Občina Tišina
Number: 090-156/2015
Category: Kršitev postopka
Status: Annuled


POVZETEK:

IP je ugotovil, da je organ vodil postopek po ZDIJZ brez zahteve prosilca in da prosilec v vodenje tega postopka izrecno ali molče ni privolil kot to določa 128. člen ZUP. Skladno z 280. členom ZUP je IP zato odločbo organa izrekel za nično.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-156/2015/4

Datum: 18. 6. 2015

 

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 117/2006 – ZDavP-2, 23/2014 - ZDIJZ-C, 50/2014-ZDIJZ-D in 19/2015 – odl. US, v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 4. točke prvega odstavka 279. člena in 280. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E, 65/2008-ZUP-F, 8/2010-ZUP-G in 82/2013-ZUP-H; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …………………. (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo Občine Tišina, Tišina 4, 9251 Tišina (v nadaljevanju organ), št. 090-0006/2015-2 z dne 18. 5. 2015, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo

 

 

 

O D L O Č B O:

 

 

1. Odločba Občine Tišina, št. 090-0006/2015-2 z dne 18. 5. 2015, je nična.

 

2. V postopku reševanja pritožbe posebni stroški niso nastali.

 

 

 

OBRAZLOŽITEV:

 

 

Prosilec je dne 20. 4. 2015 na organ naslovil vlogo, v kateri je zahteval magnetogram (dobesedni zapis zvočnega posnetka) 6. seje Občinskega sveta (v nadaljevanju OS), od tam, kjer je prosilec predlagal, da se iz dnevnega reda črta predlagana 10. točka dnevnega reda ter kopije izjav lastnikov zemljišč odvodnega jarka Rastika v Tropovci, ki so dovolili izvedbo del na njihovi lastnini (oziroma služnostne pogodbe).

 

Organ je prosilcu dne 18. 5. 2015, na podlagi ZDIJZ, izdal zavrnilno odločbo št. 090-0006/2015-2. Organ v obrazložitvi odločbe pojasnjuje, da z magnetogramom 6. seje OS ne razpolaga, saj ni pripravil magnetograma (dobesednega prepisa) zvočnega posnetka seje, kar pomeni, da dokument ne obstaja.

 

Prosilec se je dne 1. 6. 2015 pritožil. V pritožbi navaja, da je dne 20. 4. 2015 na organ naslovil zahtevo kot član OS Občine Tišina. Prosilec pojasnjuje, da svoje vloge ni okvalificiral kot zahteve za informacije javnega značaja. Kot zahtevo po ZDIJZ jo je obravnaval organ, ki jo je brez utemeljenih razlogov tudi zavrnil. Prosilec meni, da so trditve organa o neobstoju zahtevanih informacij prav smešne, celo lažne. Prosilec poudarja, da kot član OS ni prosil za informacije javnega značaja, temveč za podatke, ki jih kot član OS potrebuje pri opravljanju svoje funkcije in kar mu omogoča tudi veljavna zakonodaja s področja lokalne samouprave, predvsem pa Poslovnik Občinskega sveta (Uradni list št, 92/07). Prosilec navaja še, da se vse seje OS zvočno snemajo in predvajajo na internem kanalu občine, tako da lahko vse seje vsak občan vidi in sliši. Tudi 6. seja OS se je zvočno in slikovno snemala in predvajala na internem kanalu. Po mnenju prosilca iz navedenega sledi, da bi nadrejeni v občinski upravi moral javnemu uslužbencu, ki je za to pooblaščen, naročiti, da posluša posnetek in ga dobesedno zapiše in ga prosilcu posreduje. Prosilec meni tudi, da bi mu moral organ ponuditi, da posluša del posnetka seje. Prosilec nadalje citira tretji odstavek 54. člena Poslovnika, ki določa, da lahko vsak zaprosi in pridobi del magnetograma - dobesednega zapisa. Ker organ prosilcu tega ni omogočil, prosilec meni, da je kršil materialne predpise.

 

Organ je z dopisom št. 090-0006/2015-7 dne 5. 6. 2015 pritožbo prosilca kot dovoljeno in pravočasno, vloženo s strani upravičene osebe, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil v obravnavo IP. Pritožbi je organ priložil spis, v katerem so dokumenti, na podlagi katerih je vodil postopek za posredovanje informacij javnega značaja ter ostalo dokumentacijo, ki se nanaša na dokument, ki ga zahteva prosilec.

 

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

 

Primarno je treba ugotoviti, da iz zahteve prosilca z dne 20. 4. 2015 ne izhaja, da je ta vložena na podlagi ZDIJZ. Po mnenju IP iz zahteve izhaja ravno nasprotno, saj se je prosilec podpisal kot član Občinskega sveta, kar dokazuje, da se prosilcu zdi pomembno dejstvo, da je občinski svetnik in ne druga stranka. Iz zahteve prosilca prav tako ne izhaja, da želi obravnavo v skladu z ZDIJZ oziroma informacije javnega značaja. V kolikor organ tega ni ugotovil že na podlagi vložene zahteve, bi mu dejstvo, da prosilec ne želi obravnave po ZDIJZ, moralo biti jasno najkasneje ob vložitvi pritožbe prosilca, kjer prosilec jasno poudari:

- da svoje vloge ni okvalificiral kot zahtevo za informacije javnega značaja,

- da ne želi obravnave njegove zahteve v skladu z ZDIJZ,

- da prosi za podatke, ki jih potrebuje za opravljanje svoje funkcije občinskega svetnika.


Upoštevaje navedeno IP zaključuje, da je organ v konkretni zadevi postopek vodil brez zahteve stranke za posredovanje informacij javnega značaja. ZUP v 128. členu določa, da sme organ, v zadevah, v katerih je po zakonu ali po naravi stvari za začetek upravnega postopka in za sam postopek potrebna zahteva stranke, začeti in voditi postopek samo, če je taka zahteva podana. Odločba, ki jo je izdal organ brez zahteve stranke (128. člen ZUP), pa stranka pozneje ni izrecno ali molče v to privolila, se na podlagi 4. točke prvega odstavka 279. člena ZUP izreče za nično.


Iz določb ZDIJZ nedvomno izhaja, da se postopek dostopa do informacij javnega značaja vodi le na zahtevo prosilca. Že v drugem odstavku 5. člena ZDIJZ določa, da ima vsak prosilec na svojo zahtevo pravico pridobiti od organa informacijo javnega značaja, celotno IV. poglavje ZDIJZ (12. do 30. člen) pa ima celo naslov »Postopek z zahtevo za dostop ali za ponovno uporabo«. ZDIJZ tako na več mestih jasno opredeljuje, da postopka za dostop do informacij javnega značaja ni mogoče voditi brez zahteve prosilca. Prosilec namreč zahteva dostop do informacije javnega značaja s pisno zahtevo za dostop do informacije javnega značaja, lahko pa tudi z neformalno zahtevo (12. člen ZDIJZ), vloži jo pri organu, za katerega meni, da z informacijo razpolaga (1. odstavek 16. člena ZDIJZ), v zahtevi mora opredeliti informacijo, s katero se želi seznaniti in na kakšen način se želi seznaniti z vsebino zahtevane informacije (2. odstavek 17. člena ZDIJZ), organ pa zahtevo, če ta tudi po pozivu organa ni ustrezno dopolnjena, zavrže (19. člen ZDIJZ). V 15. členu ZDIJZ določa, da o pisni zahtevi za dostop do informacije javnega značaja odločajo organi v postopku, ki ga določa ta zakon, za vprašanja postopka, ki niso urejena s tem zakonom, pa se uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek. Če organ zahtevi za dostop ugodi, ne izda posebne odločbe, temveč o tem napravi uradni zaznamek (1. odstavek 22. člena ZDIJZ), če pa zahtevo za dostop delno ali v celoti zavrne, o tem izda pisno odločbo (2. odstavek 22. člena ZDIJZ).

 
Ne glede na to, da po izrecni določbi 3. odstavka 17. člena ZDIJZ prosilcu ni treba izrecno označiti, da gre za zahtevo za dostop do informacije javnega značaja, pa jo mora organ vseeno obravnavati po ZDIJZ, če iz narave zahteve izhaja, da gre za zahtevo za dostop do informacije javnega značaja. To pa nikakor ne velja tudi v obratno smer – organ zahteve, ki je bila vložena po drugem predpisu (recimo po Poslovniku Občinskega sveta Občine Tišina), nikakor ne more obravnavati po tem zakonu. Takšno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS, v sodbi pod opr. št. I U 388/2014-32 z dne 23. 6. 2014.


Ob navedenem velja opozoriti, da prosilec, kot prava neuka stranka, ni dolžan materialnopravno »okvalificirati« zahteve oz. se izrecno sklicevati, na podlagi katerega predpisa uveljavlja določeno pravico. Iz 7. člena ZUP – načela varstva pravic stranke in varstva javnih koristi - jasno izhaja, da morajo organi pri postopanju in odločanju omogočiti strankam, da čim lažje zavarujejo in uveljavijo svoje pravice. Kadar uradna oseba glede na podano dejansko stanje izve ali sodi, da ima stranka v postopku podlago za uveljavitev kakšne pravice, jo na to opozori, pri odločanju o pravicah, obveznostih in pravnih koristih strank pa se nasproti njim uporabljajo tisti s predpisi določeni ukrepi, ki so zanje ugodnejši, če se z njimi doseže namen predpisa. Povedano drugače, v konkretnem primeru se je prosilec v vlogi za dostop do zahtevanega dokumenta podpisal kot občinski svetnik, v pritožbi pa zelo jasno obrazložil, da zahteva podatke kot občinski svetnik in da na organ ni naslovil vloge za dostop do informacij javnega značaja.


Izhajajoč iz zgoraj navedenega dejanskega stanja IP ugotavlja, da je organ vodil postopek po ZDIJZ brez zahteve prosilca in da prosilec tudi naknadno ni privolil v vodenje tega postopka (ker zahteva ni bila vložena po ZDIJZ, prosilec pa v pritožbi izrecno navaja, da ne želi obravnave njegove vloge v skladu z ZDIJZ), zato pogoj za vodenje postopka iz 128. člena ZUP ni bil izpolnjen.


Upoštevaje navedeno je IP, v skladu z 280. členom ZUP in na podlagi 4. točke prvega odstavka 279. člena ZUP, izpodbijano odločbo izrekel za nično (ker  jo je organ izdal brez zahteve prosilca (128. člen ZUP), pa prosilec pozneje ni izrecno ali molče v to privolil), organ pa mora o zahtevi prosilca z dne 20. 4. 2015 odločati ponovno, kot da izpodbijana odločba sploh ni bila izdana.

 

V tem postopku posebni stroški niso nastali.

 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

 

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, pisno neposredno pri navedenem sodišču ali priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži najmanj v treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

Postopek vodila:

Petra Lešnik Kromar, univ. dipl. prav.,

svetovalka pooblaščenca

                           :

                     

                           

 

Informacijski pooblaščenec

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka