Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

FOIA Decisions

+ -
Date: 20.05.2019
Title: prosilec - Občina Ribnica
Number: 090-100/2019
Category: Javni uslužbenci, funkcionarji, Osebni podatek
Status: Sustained in part


POVZETEK:

Organ je z odločbo zavrnil prosilcu dostop do dela zahtevanih dokumentov oziroma pogodb, in sicer zaradi varstva osebnih podatkov, torej na podlagi izjeme po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Prosilec je zoper odločbo organa vložil pritožbo, o kateri je odločil IP. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je organ glede določenih podatkov, dostop do katerih je zavrnil, odločil pravilno, v delu pa ne. IP je tako pritožbi prosilca v delu ugodil, v delu pa jo je zavrnil.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-100/2019/5

Datum: 20. 5. 2019

 

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 –odl. US, 102/15, 32/16 in 7/18; v nadaljevanju: ZDIJZ), prvega odstavka 248. člena in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju: ZUP) o pritožbi(v nadaljevanju: prosilec), z dne 4. 4. 2019, zoper odločbo Občine Ribnica, Gorenjska cesta 3, 1310 Ribnica (v nadaljevanju: organ), št. 0901-0003/2019 z dne 25. 3. 2019, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

 

ODLOČBO:

 

  1. Pritožbi prosilca z dne 4. 4. 2019 zoper odločbo Občine Ribnica, št. 0901-0003/2019 z dne 25. 3. 2019, se delno ugodi in se izpodbijana odločba delno odpravi ter se odloči:

»Organ je dolžan v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe v obliki fotokopije posredovati prosilcu še naslednje podatke:

  • Pogodba o vzdrževanju uradne spletne strani Občine Ribnica št. 382-0001/2019-2:

∙ ime in priimek ter podpis direktorja izvajalca (pri navedbi pogodbenih strank v uvodu in pri podpisu),

∙ ime in priimek skrbnika pogodbe na strani naročnika - občine (6. člen);

  • Neposredna pogodba št. 381-0001/2019-2:

∙ imeni in priimka ter podpisa podpisnikov pogodbe na strani izvajalca (pri navedbi pogodbenih strank v uvodu in pri podpisu),

∙ ime in priimek skrbnika pogodbe na strani naročnika - občine (13. člen);

  • Aneks št. 1 k neposredni pogodbi št. 381-0001/2019-2:

∙ ime in priimek zastopnika izvajalca (pri navedbi pogodbenih strank v uvodu),

∙ ime in priimek, položaj ter podpis podpisnika aneksa na strani izvajalca (pri navedbi pogodbenih strank v uvodu in pri podpisu);

  • Posamični okvirni sporazum o dobavi električne energije št. 1-2019-61623059:

∙ ime in priimek direktorja dobavitelja (pri navedbi pogodbenih strank v uvodu in pri podpisu),

∙ ime in priimek pooblaščene predstavnice naročnika - občine (10. člen);

  • Gradbena pogodba št. 430-2/2019:

∙ ime in priimek direktorja izvajalca (pri navedbi pogodbenih strank v uvodu in pri podpisu),

∙ ime in priimek pooblaščenega predstavnika naročnika (24. člen);

  • Pogodba o poslovnem sodelovanju z dne 3. 1. 2019:

∙ prvo alinejo točke 3.1.;

  • Pogodba o izvajanju tehtanj:

∙ ime in priimek ter podpis direktorja izvajalca (pri navedbi pogodbenih strank v uvodu in pri podpisu);

  • Pogodba o sofinanciranju št. 410-0057/2016-15:

∙ ime in priimek ter podpis direktorice zasebnega vrtca (pri navedbi pogodbenih strank v uvodu in pri podpisu),

∙ ime in priimek ter delovno mesto skrbnice pogodbe na strani naročnika - občine;

  • Pogodba o varovanju javnih zbiranj št. 1244-18-MR:

∙ ime in priimek ter podpis zastopnika izvajalca (pri navedbi pogodbenih strank v uvodu in pri podpisu),

∙ ime in priimek kontaktne osebe na strani naročnika (VIII. točka);

  • Aneks št. 1 k pogodbi o financiranju javnega zavoda Knjižnica Miklova hiša:

∙ ime in priimek ter podpis direktorja javnega zavoda (pri navedbi pogodbenih strank v uvodu in pri podpisu);

  • Aneks k pogodbi št. R-22/2018:

∙ ime in priimek ter podpis direktorja družbe;

  • Pogodba za redno vzdrževanje javne razsvetljave na območju Občine Ribnica za leto 2019, št. 430-1/2019:

∙ ime in priimek ter podpis nosilca in zastopnika dejavnosti na strani izvajalca,

∙ ime in priimek skrbnika pogodbe na strani naročnika – občine (13. člen);

  • Pogodba št. PG-112/2018-RŠS o sofinanciranju regijskega programa »Regijska štipendijska shema« v letu 2018:

∙ ime in priimek ter podpis direktorja (pri navedbi pogodbenih strank v uvodu in pri podpisu),

∙ ime in priimek skrbnice pogodbe na strani občine (10. člen);

  • Aneks št. 4 k pogodbi št. 224-0001/2015-2 z dne 15. 4. 2015 o najemu programske in strojne opreme ter tehnični podpori pri izvajanju nadzora prometa:

∙ ime in priimek, vrsto zastopanja ter podpis zastopnice izvajalca (pri navedbi pogodbenih strank v uvodu in pri podpisu);

  • Pogodba o stvaritvi avtorskega dela z dne 14. 1. 2019:

∙ ime in priimek avtorja (pri navedbi pogodbenih strank v uvodu in pri podpisu) ter opis dela (3. člen);

  • Pogodba o stvaritvi avtorskega dela z dne 14. 1. 2019:

∙ ime in priimek avtorice (pri navedbi pogodbenih strank v uvodu in pri podpisu) ter opis dela(3. člen).

 

  1. V preostalem delu se pritožba prosilca zavrne.
  1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

 

Obrazložitev:

 

Prosilec je z zahtevo z dne 25. 2. 2019 zahteval fotokopije ali prepise pogodb za posle do 20.000 evrov brez DDV za blago in storitve ter do 40.000 evrov brez DDV za gradnje, katere je organ sklenil od izvolitve novega župana … do vložitve zahteve. Dodal je še, da mora organ skladno z Zakonom o javnem naročanju voditi evidenco za naročila do 20.000 evrov brez DDV za blago in storitve ter do 40.000 evrov brez DDV za gradnje. Svojo zahtevo je ponovil z elektronskim dopisom z dne 25. 3. 2019.

 

Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločbo št. 0901-0003/2019 z dne 25. 3. 2019 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), s katero je zahtevo za posredovanje zahtevanih pogodb zavrnil le deloma, in sicer zaradi izjeme po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Navedel je, da so informacije javnega značaja, po načelu prostega dostopa, v skladu s 5. členom ZDIJZ, prosto dostopne vsem prosilcem, ki imajo na svojo zahtevo pravico pridobiti od organa informacijo javnega značaja na vpogled ali pridobiti njen prepis, fotokopijo ali elektronski zapis. Navedeno načelo obenem pomeni tudi, da so vsakomur dostopne vse informacije javnega značaja vseh zavezancev. Podrobneje je to načelo izraženo v določbi tretjega odstavka 17. člena ZDIJZ, po kateri prosilcu ni potrebno pravno utemeljiti zahteve, ali izrecno označiti, da gre za zahtevo za dostop do informacije javnega značaja. Povedano drugače, prosilcu ni potrebno izkazati pravnega interesa. Navedel je tudi, da iz določbe prvega odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi določbe prvega odstavka 1. člena ZDIJZ izhaja, da je informacija javnega značaja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil. Ta pogoj je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so dolžni omogočiti dostop le do informacij, ki že obstajajo, in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oziroma vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo. Organ je preveril tudi, ali razpolaga z informacijami, ki so predmet zahteve, upoštevaje določbo prvega odstavka 4. člena ZDIJZ. Ugotovil je, da se zahtevana informacija nanaša na delovno področje organa, zavezanec z njo razpolaga in informacija obstaja v materializirani obliki, kar pomeni, da ustreza definiciji informacije javnega značaja. Preveril je tudi, ali je podana katera od izjem iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, na podlagi katere lahko zavezanec dostop delno ali v celoti zavrne, ter ugotovil, da obstajajo zadržki varstva osebnih podatkov v skladu s 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Zahtevana informacija namreč vsebuje imena in priimke fizične osebe tako, da je skupaj z navedbami iz dokumenta določljiva, naslove stalnega prebivališča, davčne številke in druge osebne podatke, na podlagi katerih je posameznik določen ali določljiv. Ker zavezanec nima pravne podlage, po kateri bi bili navedeni osebni podatki javno dostopni, so ti podatki izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ocenil je tudi, da je mogoče z institutom delnega dostopa (7. člen ZDIJZ) omogočiti dostop do dokumentov, izrecno navedenih v izreku izpodbijane odločbe, ne da bi se s tem posegli v varovane osebne podatke.

 

Prosilec je zoper odločbo vložil pritožbo z dne 4. 4. 2019, v kateri je navedel, da vlaga pritožbo zoper odločbo v delu, v katerem je organ zahtevo za dostop zavrnil. Mnenja je, da organ v tem delu ni odločil v skladu z določili ZDIJZ in je osebne podatke prekril neutemeljeno. S pritožbo tako predlaga, da se mu posreduje dokumente skupaj z osebnimi podatki, do katerih je upravičen in kateri so bili z izpodbijano odločbo prikriti neutemeljeno.

 

Organ po prejemu pritožbe izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo ter je pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom št. 0901-3/2019 z dne 23. 4. 2019, poslal v odločanje IP. Pritožbi je priložil spis zadeve št. 0901-0003/2019, ki se nanaša na odločanje o predmetni zahtevi po ZDIJZ, vključno z zahtevanimi pogodbami. Pri odstopu pritožbe je podal svoje mnenje, kot izhaja iz izpodbijane odločbe, ter se opredelil še do določbe 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. V zvezi s tem je navedel četrti odstavek 35. člena Zakona o javnem naročanju (v nadaljevanju: ZJN-3)[1], ki določa, da so vsi dokumenti o oddaji javnega naročila javni, če ne vsebujejo poslovnih skrivnosti, tajnih in osebnih podatkov. Ker zahtevana informacija vsebuje osebne podatke fizičnih oseb, se slednji na podlagi prej navedene določbe ZJN-3 ne štejejo za javne podatke. ZJN-3 v določbah 21. in 106. člena nalaga organu dolžnost vodenja evidence o oddaji naročil do določene vrednosti in pri tem izrecno določa, katere podatke zajema evidenca, ki mora biti javno dostopna oziroma objavljena. Evidenca tako obsega naslednje podatke, ki morajo biti javno dostopni, in sicer navedbo predmeta, vrsto predmeta, vrednost javnega naročila brez DDV in naziv gospodarskega subjekta, ki mu je bilo naročilo oddano (drugi odstavek 21. člena ZJN-3). Prosilec je torej bil seznanjen z vsemi javno dostopnimi podatki, saj so mu bile posredovane vse pogodbe v celoti, z vsemi podatki, ki morajo biti dostopni po določbah ZJN-3. Prekrili so se le osebni podatki fizičnih oseb, za razkritje katerih pa organ nima pravne podlage. Iz previdnosti je še pojasnil, da bi razkritje imen in priimkov fizičnih oseb, njihovih naslovov in davčnih številk preseglo pojem porabe javnih sredstev z vidika organa in dometa ZDIJZ. V konkretnem primeru tudi ne gre za neposredno izplačilo iz javnih sredstev, zato izjema od izjem ne more biti podana (odločba IP št. 090-197/2018). Dodal je tudi, da je v zvezi s prekritimi deli zahtevanih dokumentov zadoščeno tudi t. i. testu javnega interesa, saj pravica javnosti vedeti ne prevlada nad pravico varstva osebnih podatkov oziroma  danem primeru ne obstaja upravičen javni interes. Javnemu interesu, da se prosilec seznani s porabo javnih sredstev pri sklenjenih pogodbah, je zadoščeno že s tem, da je organ razkril vse zahtevane pogodbe, tudi predmet in višino zneskov ter ostale pogodbene pogoje, medtem ko ZDIJZ ni namenjen zadovoljevanju parcialnega zasebnega interesa.

 

Na poziv IP št. 090-100/2019/2 z dne 9. 5. 2019 je organ 14. 5. 2019 z dopisom št. 0901-3/2019 posredoval IP izvode zahtevanih pogodb brez prekritih podatkov.

 

Pritožba je delno utemeljena.

 

IP kot organ druge stopnje je v skladu z 247. člena ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. IP ugotavlja, da prosilec izpodbija odločbo organa v zavrnilnem delu, torej v delu, v katerem je organ zavrnil prosilcu dostop do posameznih podatkov zaradi varstva osebnih podatkov.

 

IP ugotavlja tudi, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ in da z zahtevanimi dokumenti razpolaga v materializirani obliki. Sporno v obravnavanem primeru je, ali so podatki, dostop do katerih je organ prosilcu zavrnil, prosto dostopne informacije javnega značaja.

 

Pred nadaljnjo obrazložitvijo pa IP poudarja, da je pri presoji, ali lahko prosilec pridobi zahtevane dokumente, relevantno vprašanje, ali gre za informacije, ki bi jih lahko pridobil tudi kdorkoli drug, ki bi organu postavil isto zahtevo. V postopku po ZDIJZ je torej bistveno, da se odloča z učinkom erga omnes, kar pomeni, da je dokument, ki predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja, dostopen vsakomur, pravni in fizični osebi, ne glede na pravni interes in morebiten osebni status. ZDIJZ torej kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb zakona za vse. Te navedba poudarja IP zaradi navedb organa v odstopu pritožbe, da ZDIJZ ni namenjen zadovoljevanju parcialnega zasebnega interesa.

 

Predmet presoje IP so torej podatki, dostop do katerih je organ prosilcu zavrnil v naslednjih dokumentih:

  • Pogodba o vzdrževanju uradne spletne strani Občine Ribnica št. 382-0001/2019-2;
  • Neposredna pogodba št. 381-0001/2019-2;
  • Aneks št. 1 k neposredni pogodbi št. 381-0001/2019;
  • Posamični okvirni sporazum o dobavi električne energije št. 1-2019-61623059;
  • Gradbena pogodba št. 430-2/2019;
  • Pogodba o poslovnem sodelovanju z dne 3. 1. 2019;
  • Pogodba o izvajanju tehtanj;
  • Pogodba o sofinanciranju št. 410-0057/2016-15;
  • Pogodba o varovanju javnih zbiranj št. 1244-18-MR;
  • Aneks št. 1 k pogodbi o financiranju javnega zavoda Knjižnica Miklova hiša:
  • Aneks k pogodbi št. R-22/2018;
  • Pogodba za redno vzdrževanje javne razsvetljave na območju Občine Ribnica za leto 2019, št. 430-1/2019;
  • Pogodba št. PG-112/2018-RŠS o sofinanciranju regijskega programa »Regijska štipendijska shema« v letu 2018;
  • Aneks št. 4 k pogodbi št. 224-0001/2015-2 z dne 15. 4. 2015 o najemu programske in strojne opreme ter tehnični podpori pri izvajanju nadzora prometa;
  • Pogodbi o stvaritvi avtorskega dela z dne 14. 1. 2019.

 

Kot že navedeno, organ je svojo odločitev, s katero je prosilcu zavrnil dostop do zahtevanih dokumentov, oprl na ugotovitev, da je pri posameznih zahtevanih podatkih podana izjema varstva osebnih podatkov po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. IP se tako v nadaljevanju opredeljuje do te izjeme.

 

V skladu z določbo 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ zavrne zahtevo za dostop do informacije javnega značaja, če se podatek nanaša na varovane osebne podatke. ZDIJZ pri ugotavljanju obstoja navedene izjeme tako napotuje na določbe zakona o varstvu osebnih podatkov. Ugotoviti gre, da se je 25. 5. 2018 začela uporabljati Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov[2]. Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov je torej pravni akt, ki ureja varstvo osebnih podatkov in v določenih delih zamenjuje Zakon o varstvu osebnih podatkov (v nadaljevanju: ZVOP-1)[3], kar pomeni, da se v določenih delih ZVOP-1 ne uporablja več. Ob tem je mogoče ugotoviti, da predmetna uredba bistveno ne spreminja definicije upravljavca in obdelovalca osebnih podatkov in ne definicije osebnega podatka ter ne spreminja definicije javnega in zasebnega sektorja.

 

Osebni podatek pomeni katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom, pri čemer je določljiv posameznik tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika (prva točka 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov). Kot obdelavo osebnih podatkov pa predmetna uredba opredeljuje vsako dejanje ali niz dejanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki ali nizi osebnih podatkov z avtomatiziranimi sredstvi ali brez njih, kot je zbiranje, beleženje, urejanje, strukturiranje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklic, vpogled, uporaba, razkritje s posredovanjem, razširjanje ali drugačno omogočanje dostopa, prilagajanje ali kombiniranje, omejevanje, izbris ali uničenje (druga točka 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov).

 

Še vedno veljavne določbe 8. člena ZVOP-1 določajo, da se lahko osebni podatki obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika, ter da mora biti namen obdelave osebnih podatkov določen v zakonu, v primeru obdelave na podlagi osebne privolitve posameznika, pa mora biti posameznik predhodno pisno ali na drug ustrezen način seznanjen z namenom obdelave osebnih podatkov.

 

Obdelava osebnih podatkov je zakonita, če je podana ena od pravnih podlag, ki jih določa Splošna uredba o varstvu podatkov v prvem odstavku člena 6. Ker organ spada med upravljavce in obdelovalce osebnih podatkov, ki sodijo v javni sektor, veljajo zanj naslednje pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov:

(a) posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov (kadar ne gre za izvajanje javnih nalog);

(b) obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe;

(c) obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca;

(e) obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu.

 

V kolikor torej obstaja ena izmed zgoraj naštetih podlag za obdelavo osebnih podatkov, je obdelava osebnih podatkov v javnem sektorju skladna z zakonodajo.

 

Upoštevaje predhodno navedene določbe je IP ugotovil, da v obravnavanem primeru:

  • Niso varovani osebni podatki funkcionarjev in javnih uslužbencev, upoštevaje določbo 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, v skladu s katero so absolutno javno dostopni podatki posameznikov, ki so v zvezi s porabo javnih sredstev ter opravljanjem javne funkcije in delovnega razmerja javnega uslužbenca. Navedena določba je tako pravna podlaga za razkritje osebnih podatkov o imenu in priimku ter podpisu funkcionarja (župana) ter imenu in priimku javnih uslužbencev, ki so v posameznih pogodbah navedeni kot skrbniki pogodbe s strani organa kot naročnika. Ne glede na to, da vsi osebni podatki, ki jih o javnih funkcionarjih oziroma javnih uslužbencih vodi organ, predstavljajo osebne podatke, ki izvirajo iz opravljanja javne funkcije oziroma delovnega razmerja, pa glede na namen ZDIJZ ni mogoče slediti stališču, da so vsi ti podatki prosto dostopni javnosti. Da službene telefonske številke in elektronski naslovi niso prosto dostopni podatki, je IP odločil že večkrat ter o tem izdal tudi neobvezujoča mnenja.[4] Če organ objavi te podatke, to pomeni, da je skladno z drugim odstavkom 106. člena ZVOP-1 organ sam presodil, da gre za informacije javnega značaja, ki so zaradi pomembnosti dela za namene poslovanja s strankami prosto dostopne. Podatki o elektronskih naslovih in telefonskih številkah župana in javnih uslužbencev, navedeni v posameznih pogodbah, torej niso prosto dostopne informacije.
  • V skladu s prej navedeno določbo ZDIJZ, na podlagi katere so prosto dostopni podatki o porabi javnih sredstev, so prosto dostopni tudi podatki o imenu, priimku, položaju in podpisu podpisnikov, ki so na strani izvajalcev podpisali pogodbo z organom. Ta določba pa je pravna podlaga tudi za razkritje podatkov o imenu in priimku avtorjev pri predmetnih Pogodbah o stvaritvi avtorskih del ter opisu in obsegu njunih del.
  • Prav tako niso varovani osebni podatki družbenikov, ustanoviteljev ali članov organov gospodarskih družb ter oseb, pooblaščenih za zastopanje, za katere je vpis v javni register obvezen. Podatki so javni v skladu z določbami Zakona o gospodarskih družbah[5], Zakona o poslovnem registru[6] in Zakona o sodnem registru[7].  V presojanih pogodbah tako niso varovani osebni podatki o imenu in priimku posameznika ter obliki zastopanja posameznega poslovnega subjekta, vključno s podpisom. Navedeno velja tudi za imena, priimke in podpise samostojnih podjetnikov, saj se samostojni podjetniki v konkretnih dokumentih ne nahajajo kot posamezniki, temveč v vlogi poslovnega subjekta, kot taki pa niso upravičeni do zaščite v smislu varstva osebnih podatkov.
  • Ni podana pravna podlaga za razkritje osebnih podatkov o imenu, priimku, naslovu, elektronskem naslovu in telefonski številki posameznih fizičnih oseb, ki so v pogodbah navedene kot skrbniki pogodb na strani izvajalcev. Prav tako ni podana pravna podlaga za razkritje osebnih podatkov avtorjev, razen kot navedeno.

IP po uradni dolžnosti ni ugotovil obstoja še katere druge izjeme od dostopa po ZDIJZ. Ob tem IP dodaja še, da so bili predmet zahteve in posledično presoje IP dokumenti organa, ki je zavezan po ZDIJZ na celotnem področju svojega delovanja. Povedano drugače, gre za dokumente, ki se nanašajo na javnopravno delovanje organa, zato je z vidika nadzora javnosti nad porabo javnih sredstev prosta dostopnost predmetnih dokumentov izrednega pomena.

 

K navedenemu pa IP navaja še, da je organ pravilno odločil, ko je omogočil prosilcu delni dostop do zahtevanih dokumentov, v skladu z določbami 7. člena ZDIJZ in 19. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja[8].

 

IP je tako na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag delno ugodil pritožbi prosilca, odločbo organa na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP delno odpravil in odločil, kot to izhaja iz točke 1 izreka te odločbe. Glede določenih podatkov je namreč organ napačno uporabil pravni predpis, ko je odločil, da posamezni zahtevani podatki predstavljajo varovane osebne podatke. V delu, ki se nanaša na varovane osebne podatke, pa je IP pritožbo prosilca zavrnil, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot to izhaja iz točke 2 izreka te odločbe.

 

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 3. točke izreka tega sklepa.

Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah[9] oproščena plačila upravne takse.

 

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč je dopustno sprožiti upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se vloži pri navedenem sodišču neposredno pisno ali pa se pošlje po pošti. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

Postopek vodila:

Nataša Siter, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav

informacijska pooblaščenka

 


[1] Uradni list RS, št. 91/15 in 14/18.

[2] Splošna uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES.

[3] Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A.

[4] Npr. Odločba IP št. 090-267/2017.

[5] Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 – odl. US, 82/13, 55/15, 15/17 in 22/19 – ZPosS.

[6] Uradni list RS, št. 49/06,  33/07 – ZSReg-B, 19/15 in 54/17.

[7] Uradni list RS, št. 54/07 – uradno prečiščeno besedilo, 65/08, 49/09, 82/13 – ZGD-1H, 17/15, 54/17 in 16/19 – ZNP-1.

[8] Uradni list RS, št. 24/2016.

[9] Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16 in 30/18 – ZKZaš.