Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

FOIA Decisions

+ -
Date: 17.06.2019
Title: prosilec - Občina Piran
Number: 090-124/2019
Category: Ali dokument obstaja?
Status: Refused


POVZETEK:

Organ je prosilcu nekaj dokumentov posredoval, za nekaj dokumentov pa zahtevo zavrnil, ker dokumenti ne obstajajo. Prosilec se je pritožil iz razloga, da bi dokumenti morali obstajati ter da prejete informacije, niso te, ki jih je zahteval. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je organ prosilcu posredoval vse dokumente, ki jih je zahteval ter da organ ne razpolaga z drugimi dokumenti. IP je zato pritožbo prosilca zavrnil.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-124/2019/6

Datum: 17. 6. 2019

 

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – Odl. US, 102/15, 32/16 in 7/18; v nadaljevanju: ZDIJZ), prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju: ZUP) o pritožbi …. (v nadaljevanju: prosilec), z dne 9. 5. 2019, zoper odločbo Občine Piran, Tartinijev trg 2, Piran (v nadaljevanju: organ), št. 0901-1/2019-41 z dne  6. 5. 2019, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

 

 

ODLOČBO:

 

  1. Pritožba prosilca z dne 9. 5. 2019 zoper odločbo Občine Piran,  št.  0901-1/2019-41 z dne 6. 5. 2019 se zavrne.
  1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

 

Obrazložitev:

 

Prosilec je na podlagi ZDIJZ po elektronski pošti pri organu podal zahtevo z dne 25. 3. 2019, da mu v elektronski obliki kot informacijo javnega značaja posreduje:

  1. dolgoročni razvojni načrt Občine Piran (4. odstavek 10. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP, 96/15 – ZIPRS1617 in 13/18; v nadaljevanju: ZJF));
  2. potrjen oziroma veljaven investicijski projekt (16. in 17. odstavek 3. člena ZJF) za Ureditev
    vaških pokopališč OB090-09-0033;
  3. potrjen oziroma veljaven investicijski projekt (16. in 17. odstavek 3. člena ZJF) za program
    obnove odlagališča za odpadke OB090-09-0014;
  4. finančni načrt in program dela uporabnika proračuna Okolje d.o o. za 2019 (27. čIen  ZJF in 60. člen ZIPRS);
  5. podrobnejša navodila župana za pripravo finančnega načrta posrednih uporabnikov
    proračuna (8. člen navodil za pripravo finančnih načrtov posrednih uporabnikov
    ULRS 91/00 in 122/00 in 27. člen ZJF).

 

Organ je z odločbo št. 0901-1/2019-41 z dne  6. 5. 2019 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba) prosilcu posredoval določene dokumente, ki so navedeni v prvi točki izreka odločbe in sovpadajo s točkami 1, 2, 3, in 5 zahteve prosilca. Organ pa je v drugi točki izreka zavrnil zahtevo, ker z zahtevano informacijo ne razpolaga, in sicer v delu, ki se nanaša na točko 4 zahteve glede dostopa do Finančnega načrta in programa dela uporabnika proračuna javnega podjetja Okolje Piran d.o.o. za 2019. Organ je dostop zavrnil, ker na dan izdaje odločbe ni razpolagal z zahtevanima dokumentoma. Iz izreka odločbe izhaja, da mu je organ v zvezi s točko 1 zahteve prosilca posredoval  internetno povezavo  do gradiva  za  sejo  občinskega sveta, v zvezi s točko 2 zahteve je prosilcu posredoval  Dokument identifikacije investicijskega projekta za projekt »Širitev pokopališča v Novi vasi«, v zvezi s točko 3 mu je organ posredoval Predlog investicij (dokument javnega podjetja Okolje Piran d.o.o.), v katerem so naštete nadaljnje aktivnosti, vezane na program obnove odlagališča (OB090-09-0014). V zvezi s točko 5 zahteve mu je posredoval Dopis javnim zavodom - proračun 2019; Navodila Urada za finance; Predlog FN obrazci za javne zavode; Obrazec 3 NRP 2019-2022. Organ je prosilcu dokumente posredoval po elektronski pošti dne 24. 4. 2019.

 

Prosilec je zoper izpodbijano odločbo dne 9. 5. 2019 po pošti pri organu podal pritožbo, v kateri je navedel, da ni prejel dokumentov, ki jih je zahteval. V točki 1 a pritožbe navaja, da ga je organ v odločbi napotil na spletno stran, ki prikazuje načrt razvojnih programov NRP III. del proračuna, prosilec pa je želel dolgoročni razvojni načrt (4. odstavek 10. člena ZJF), ki je po zakonu podlaga za uvrščanje projektov v NRP. Prosilec je v točki 1 b pritožbe navedel, da mu je organ posredoval dokument Identifikacija investicijskega projekta - DIIP, ki pa ima drug naziv, kot je naveden v NRP, in ga je prosilec zahteval. Navedel je, da je zahteval poleg DIIP tudi Investicijski projekt, ki pa mu ni bil posredovan, čeprav je v izpodbijani odločbi navedeno, da mu je bil. Prosilec je v točki 1 c pritožbe navedel, da je zahteval Investicijski program, v zvezi s tem mu je organ posredoval predlog investicij (javno podjetje Okolje Piran d.o.o.), kar pa ni podlaga za uvrstitev v proračun NRP in ni dokument, ki ga je zahteval. Navedel je, da bi moral biti izdelan DIIP za uvrstitev v NRP in tudi Investicijski projekt, ki pa je dokument, ki ga je zahteval. V točki 1 d pritožbe je navedel, da se je njegovi zahtevi po podrobnejših navodilih župana ugodilo z drugimi dokumenti, ob tem pa navaja, da ni sprejemljivo, da niso dobili tega oziroma drugega ustreznega dokumenta vsi posredni uporabniki proračuna, posebej javno podjetje Okolje Piran d.o.o. Navedel je, da ni izdelan Finančni načrt in program dela ter kadrovski načrt, ki ga zakon zahteva (27. člen ZJF in 58. in 60. člen ZIPRS). Prosilec je še navedel, da je nedopustno, da dokument Finančni načrt in program dela ter kadrovski načrt javnega podjetja Okolje Piran d.o.o. ne obstaja že več let in zato ni zakonske podlage za dodeljevanje sredstev iz proračuna javnemu podjetju Okolje Piran d.o.o.

 

Organ po prejemu pritožbe prosilca odločbe ni nadomestil z novo, pritožbo je z vsemi prilogami, z dopisom št.  0901-1/2009-41 z dne 6. 5. 2019, odstopil v reševanje IP.

 

IP je organu dne 16. 5. 2019 poslal poziv št. 090-124/2019/2 za pojasnila in pridobitev dokumentov  Organ je IP dne 4. 6. 2019 in dne 12. 6. 2019 poslal dopisa z dodatnimi pojasnili in dokumenti.

 

Pritožba ni utemeljena.

 

IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. IP ugotavlja, da prosilec izpodbija odločbo organa, ker ni prejel vseh zahtevanih dokumentov in da dokumenti, ki jih je prejel, niso dokumenti, ki jih je zahteval. Na podlagi drugega odstavka 27. člena ZDIJZ ima namreč prosilec pravico do pritožbe tudi v primeru iz četrtega odstavka 25. člena ZDIJZ, v skladu s katero lahko prosilec zahteva od organa, da mu omogoči seznanitev z informacijo javnega značaja, ki jo je navedel v zahtevi, če meni, da informacija, s katero se je seznanil, ni informacija javnega značaja, ki jo je navedel v zahtevi.

 

IP nadalje ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po 1. členu ZDIJZ, sporno je, ali so izpolnjeni vsi pogoji, ki morajo biti izpolnjeni kumulativno za informacijo javnega značaja oziroma, ali organ razpolaga z dokumenti, ki so predmet zahteve prosilca. V konkretnem primeru je sporno, ali je organ pravilno ugotovil dejansko stanje ter uporabil materialno pravo, s tem, ko je zavrnil zahtevo zaradi neobstoja dokumentov ter ali mu je posredoval tiste informacije, ki jih je prosilec zahteval.

 

Glede na to je IP najprej ugotavljal, ali organ z dokumenti razpolaga in ali dokumenti ustrezajo vsem trem pogojem, ki so opredeljeni v prvem odstavku 4. člena ZDIJZ. Iz te določbe izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer: informacija mora izvirati iz delovnega področja organa, organ mora z njo razpolagati, in nahajati se mora v materializirani obliki. Če kateri od pogojev za obstoj informacije javnega značaja po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ (npr. dokument se ne nahaja v materializirani obliki, organ z njim ne razpolaga, informacija ne spada v delovno področje organa) ni izpolnjen, pomeni, da zahtevana informacija javnega značaja ne obstaja in posledično zahtevi oz. pritožbi prosilca v tem delu ni mogoče ugoditi.

 

IP še pojasnjuje, da je organ po ZDIJZ dolžan posredovati le dokumente, s katerimi razpolaga, pri čemer ni dolžan ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, izražati mnenj ali pripravljati odgovorov na vprašanja ter pojasnil in analizirati podatkov. Organi torej po ZDIJZ niso dolžni izdelati, predelati ali spremeniti (dograditi) informacij, s katerimi razpolagajo.

 

IP je od organa pridobil pojasnila. Organ je pojasnil, s katerimi dokumenti ne razpolaga in katere dokumente je prepoznal kot dokumente, ki jih je prosilec zahteval in mu jih je tudi posredoval.

Glede dolgoročnega razvojnega načrta Občine Piran

 

Organ je glede navedbe prosilca v pritožbi pod točko 1. a v dopisu z dne 4. 6. 2019 navedel, da je prosilec zahtevo za dostop do dolgoročnega razvojnega načrta občine Piran oprl na 4. odstavek 10. člena ZJF, ki določa, da načrt razvojnih programov sestavljajo letni načrti oziroma plani razvojnih programov neposrednih uporabnikov, ki so opredeljeni z dokumenti dolgoročnega razvojnega načrtovanja, s posebnimi zakoni ali drugimi predpisi. Organ je v zvezi s tem pojasnil, da organ nima enotnega dokumenta, ampak ima več strategij in projektov, na podlagi katerih sestavlja načrt razvojnih programov (v nadaljevanju NRP). Organ je prosilcu posredoval povezavo na spletno stran www.piran.si, in sicer na celoten predlog proračuna. Nadalje je organ podrobno pojasnil, da je dolgoročni načrt razvojnega načrtovanja zajet v posameznih postavkah in ni en sam (lahko je strategija turizma, prometna strategija, lokalni program kulture, lahko je posamezen projekt). Enoten razvojni program za vse naloge občine po Zakonu o lokalni samoupravi ne obstaja, saj bi bil tak dokument preobsežen. Organ je še pojasnil, da ima različne strategije in projekte, proračun pa je odsev le- tega ter da ZJF ne določa, da je dolgoročni načrt edina podlaga za NRP, pač pa so to tudi posebni zakoni in drugi predpisi, zagotovo pa je obvezen za zakonit proračun. V proračunu so naštete tudi pravne podlage in cilji, ki jih le ta skozi financiranje zasleduje. V obrazložitvah proračuna je navedena pravna podlaga za vsako posamezno postavko in cilji posameznega programa. Organ je navedel, da bi moral prosilca napotiti še na povezavo na spletni strani www.piran.si (zavihek projekti) ali na iskalnik Lex localis:

http://www.lex-localis.info/Iskalnik.aspx?IskalniNiz=%&25nNacinIskanja=0&Obcina=fcc0f86e-84c2-4e88-8d74-e1d8554bd0df&VrstaDokumenta=STRATESKI_PROGRAMSKI_DOKUMENTI.

Organ je še navedel, da je potrebno proračun presojati  po vsebini in ne opredelitvi pojmov v zakonu ter da strategije zasledujejo cilje in se pišejo za več let, vsakoletni cilji pa so podrobneje predstavljeni v proračunu.

 

Izhajajoč iz navedenega je IP v celoti sledil organu, da je prosilcu posredoval vse dokumente, s katerimi v zvezi s tem razpolaga in da ga je ustrezno napotil na javno dostopen vir, kjer se lahko seznani z zahtevanimi dokumenti. Ker je pritožba prosilca v tem delu neutemeljena, jo je IP, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot neutemeljeno zavrnil, kot izhaja iz tč. 1 izreka te odločbe.

 

Glede potrjenega oziroma veljavnega investicijskega projekta (16. in 17. odstavek 3. člena ZJF) za Ureditev vaških pokopališč OB090-09-0033

 

IP ugotavlja, da je prosilec od organa zahteval potrjen oz. veljaven Investicijski projekt za Ureditev vaških pokopališč OB090-09-0033. Iz izpodbijane odločbe izhaja da je organ prosilcu posredoval Dokument identifikacije investicijskega projekta za projekt »Širitev pokopališča v Novi vasi«. Organ je v dopisu z dne 4. 6. 2019 in dne 7. 6. 2019 pojasnil, da ne razpolaga z Investicijskim projektom za »Ureditev vaških pokopališč OB090-09-0033« (v nadaljevanju: In.P), ker ga ni izdelal, pač pa je bil izdelan Dokument identifikacije investicijskega projekta (v nadaljevanju: DIIP) glede na Uredbo o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ (Uradni list RS, št. 60/06, 54/10 in 27/16; v nadaljevanju: Uredba). Dokument je podlaga za odločitev o investiciji in je v zvezi s prosilčevo zahtevo. Organ je pojasnil, da zgolj različno poimenovanje ne pomeni, da gre za dve različni investiciji, saj gre za vsebinsko enako stvar. Nadalje organ navaja, da je iz posredovanega dokumenta DIIP razvidno, da se je za predmetno investicijo predvidelo fazno gradnjo. Glede na to, da je bila sprejeta odločitev, da se izvede le prva faza projekta, ki zadošča za nekaj deset let, In.P. ni bil izdelan, saj je bila vrednost znotraj mejnih vrednosti za izdelavo DIIP, ki jih določa uredba (med 300.000 in 500.000 evri). Organ je navedel, da mejna vrednost investicije (4. člen Uredbe) ni edini kriterij, ki določa obveznost izdelave DIIP ali In.P., nujnost izdelave je treba presojati tudi z drugih vidikov. V praksi se In.P. izdeluje, kjer so investicije večjega obsega oziroma jih občina sama ni zmožna financirati oziroma imajo investicije dolgoročne finančne posledice. Organ je navedel, da naroči In.P., kadar z izdelavo pridobi nove, bistvene informacije za odločitev o investiciji. Razlog za to da se In.P. ne izdela za vsako investicijo je tudi ekonomski, saj z izdelavo investicijske dokumentacije nastajajo stroški, ki so opravičljivi le takrat, kadar jim Investicijski projekt olajša odločitev glede investicije. DIIP za manjše investicije namreč izdeluje organ sam, medtem ko In.P. naroča pri zunanjih izdelovalcih. Organ je še pojasnil, da kadar gre za specifične investicije (kadar npr. pogoje in soglasja k posegom daje Zavod za varstvo kulturne dediščine in različne variante investicij niso možne), vzdrževalna dela (tehnološko nezahteven investicijski projekt) ali investicijo, ki nima pomembnih finančnih posledic, sam IP ni potreben. Glede na kriterije Uredbe po 4. točki 1. odstavka 4. člena ocenil, da DIIP »Širitev pokopališča v Novi vasi« zadostuje le prva faza projekta pod mejno vrednostjo za In.P., zato In.P. ni bil izdelan.

 

V zvezi tem IP ugotavlja, da Uredba v 10. členu določa, katere vrste investicijske dokumentacije pri načrtovanju oziroma pred odločitvijo o investiciji je treba glede na fazo projektnega cikla izdelati (tudi izdelavo Dokumenta identifikacije investicijskega projekta). Četrti odstavek 11. člena določa v točki 4, da kadar investicijski program ni obvezen, se šteje dokument identifikacije investicijskega projekta za investicijski program ter predstavlja osnovo za odločitev o investiciji.

 

V 4. členu so navedene mejne vrednosti, ki določajo pripravo in obravnavo posamezne vrste investicijske dokumentacije po stalnih cenah z vključenim in posebej prikazanim davkom na dodano vrednost (med drugim tudi za investicijske projekte z ocenjeno vrednostjo med 300.000 in 500.000 evrov, za kar se zahteva najmanj dokument identifikacije investicijskega projekta). Tretji odstavek tega člena pa določa, da  če gre za več podobnih investicij ali druge smiselno povezane posamične ukrepe manjših vrednosti oziroma aktivnosti, ki so po vsebini, zasnovi in obsegu zaključena celota, se jih lahko združi v program (načrt investicijskega vzdrževanja, izobraževanja, socialnega varstva in podobno), za katerega veljajo isti postopki in merila kot za posamičen investicijski projekt.

 

IP je v tem delu v celoti sledi navedbam organa, saj je podrobno in natančno pojasnil, zakaj ne razpolaga z drugim dokumentom v zvezi s prosilčevo zahtevo ter da je posredovani dokument tisti, ki se nanaša na njegovo zahtevo, prav tako pa so pojasnila organa v skladu z Uredbo. Posledično je IP pritožbo prosilca v tem delu, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot neutemeljeno zavrnil.

 

Glede potrjenega oziroma veljavnega investicijskega projekta (16. in 17. odstavek 3. člena ZJF) za program obnove odlagališča za odpadke OB090-09-0014

 

V točki 3 zahteve je prosilec zahteval potrjen oz. veljaven investicijski projekt za program obnove odlagališča za odpadke OB090-09-0014. Glede prosilčeve navedbe, da dokument Predlog investicij, ki mu ga je posredoval organ, ni podlaga za uvrstitev v proračun NRP in zato ni dokument, ki ga je zahteval, je organ navedel, da mu je posredoval dokument Predlog investicij, ki ga je organ prejel od javnega podjetja Okolje Piran d.o.o., ker se nanaša na odlagališče za odpadke Dragonja. Na tem objektu je bila izvedena investicija, za kar je bil izdelan DIIP (DIIP zapiranja odlagališča nenevarnih odpadkov Dragonja), ki pa ga je prosilec prejel dne 22. 2. 2017, na podlagi odločbe št. 0901-1/2017-5, zoper katero se prosilec ni pritožil. Investicija, za katero je bil podlaga DIIP, je bila zaključena, o tem je bil seznanjen tudi Občinski svet organa. Predmet NRP v proračunu 2019 pa so posamezne investicijske aktivnosti, skladne s predlogom izvajalca javne službe, ki jih je podal v programu predloga investicij, to pa je prosilec prejel. Pri tem gre za ureditev nujnih investicijskih nalog, kot so posode za odpadke na zbiralnih mestih, ureditev zalogovnikov LZF, ureditev zbiralnic odpadkov, ureditev zbiralnice posod za motorna olja in nevarne odpadke.

 

Organ je še pojasnil, da je podlaga za program obnove odlagališča vsakoletni program Javnega podjetja Okolje Piran d.o.o., ki ga je prosilec prejel v enaki obliki, kot ga je prejela Občina Piran (tabela Predlog investicij-.xls). Tabela je bila podlaga za uvrstitev v proračun za leto 2019. Javno podjetje Okolje Piran d.o.o. vsako leto pošlje Občini Piran Predlog investicij, na podlagi katerih se planirajo sredstva v proračunu Občine Piran. V proračunu za leto 2019 je javno podjetje Okolje ta dokument poimenovalo Predlog investicij-.xls. Organ je še pojasnil, da Investicijski program za postavko NRP 2019 Program obnove odlagališča B090-09-0014 v proračunu Občine Piran za leto 2019 ne obstaja, ker gre za sredstva obračunane najemnine za infrastrukturo za izvajanje javne službe. Podlaga za program črpanja sredstev te postavke je vsakoletni predlog programa Javnega podjetja Okolje Piran d.o.o., v katerem so opredeljene  posamezne manjše investicijske aktivnosti v opremo in ureditev objektov, namenjene zbiranju, obdelavi in odstranjevanju odpadkov. Letni program (kot letni načrt) vsako leto potrdi tudi Občinski svet Občine Piran.  

 

IP v celoti sledi navedbam organa, saj je organ prepričljivo pojasnil, zakaj z dokumentom ne razpolaga ter da iz dokumenta, ki ga je organ prosilcu posredoval v zvezi z njegovo zahtevo, izhajajo posamezne investicijske aktivnosti, ki pa so predmet NRP v proračunu 2019. Te aktivnosti torej izhajajo iz predloga izvajalca javne službe, podane v programu Predloga investicij, ta dokument pa je prosilec prejel. Posledično je IP pritožbo prosilca v tem delu, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot neutemeljeno zavrnil.

 

Glede finančnega načrta in programa dela uporabnika proračuna Okolje d.o o. za 2019 (27. čIen  ZJF in 60. člen ZIPRS)

 

V zvezi s pritožnikovo navedbo, da je nedopustno, da Finančni načrt in program dela ter kadrovski načrt javnega podjetja Okolje Piran d.o.o. ne obstaja, IP najprej ugotavlja, da je organ v izpodbijani odločbi v točki 2 zavrnil dostop do dokumenta Finančni načrt in program dela uporabnika proračuna javno podjetje Okolje Piran d.o.o. za 2019.

 

IP ugotavlja, da prosilec v zahtevi ni navedel kadrovskega načrta javnega podjetja, kar je glede na 133. člen ZUP širitev zahteve. Prosilec se v pritožbi ne more pritožiti glede dokumentov, ki jih v zahtevi ni zahteval. Vsebina zahteve, ki ni bila predmet izpodbijane odločbe in o kateri organ na prvi stopnji ni odločal, zato tudi ne more biti predmet presoje IP kot pritožbenega organa. Prosilec lahko s pritožbo zahtevek zoži, ne more pa ga razširiti oziroma vsebinsko spremeniti, zato je bilo potrebno glede tega pritožbo zavrniti.

 

Organ je v dopisu z dne 4. 6. 2019 pojasnil, da na dan izdaje odločbe z dokumenti glede na točko 4 zahteve prosilca še ni razpolagal, prosilcu je posredoval tabelo Predlog investicij, ki je bil podlaga za vključitev v proračun 2019. Program dela družbe za leto 2019 je organ prejel 27. 5. 2019 in bo šele posredovan v obravnavo Občinskemu svetu Občine Piran in dosegljiv preko spletne strani www.piran.si (zavihek občinski svet – seje občinskega sveta) predvidoma deset dni pred sejo občinskega sveta.

 

Organ je v izpodbijani odločbi tako navedel, da v času, ko je izdal izpodbijano odločbo, ni razpolagal z dokumentom Finančni načrt in program dela javnega podjetja Okolje d.o.o.. IP pojasnjuje, da v skladu s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ predstavlja informacijo javnega značaja samo dokument, ki že obstaja v materialni obliki, oziroma dokument, ki ga je organ izdelal v okviru svojega delovnega področja in s katerim organ trenutno razpolaga. Organ tudi ni dolžan ustvariti novega dokumenta, da bi zadostil zahtevi prosilca po ZDIJZ, če z njim v času zahteve ne razpolaga. Posledično organ prosilcu ni bil dolžan posredovati dokumenta, s katerim v času odločanja o zahtevi prosilca (še) ni razpolagal. Ker zavezanci za potrebe postopka po ZDIJZ dokumenta niso dolžni ustvariti oz. pridobiti, je bilo treba pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, tudi v tem delu kot neutemeljeno zavrniti.

 

Glede podrobnejših navodil župana za pripravo finančnega načrta posrednih uporabnikov proračuna (8. člen navodil za pripravo finančnih načrtov posrednih uporabnikov ULRS 91/00 in 122/00 in 27. člen ZJF)

 

IP ugotavlja, da je prosilec v točki 5 zahteve od organa zahteval dokument, iz katerega izhajajo podrobnejša navodila župana za pripravo finančnega načrta posrednih uporabnikov proračuna. Organ je navedel, da je v zvezi s to zahtevo prosilcu posredoval vse dokumente, s katerimi je razpolagal: Navodilo za pripravo proračuna Urada za finance neposrednim uporabnikom, skladno z 18. členom ZJF; dopis javnim zavodom (posredni uporabniki proračuna) – proračun 2019 in Tabelo - predlog FN obrazci za javne zavode. V zvezi s pritožbeno navedbo, da bi javno podjetje moralo prejeti navodila, je organ pojasnil, da javno podjetje Okolje Piran d.o.o. ni prejelo podrobnejših navodil, ker ni posredni uporabnik proračuna, ampak je prejemnik proračunskih sredstev. Posredni uporabniki proračuna so na podlagi 6. točke prvega odstavka 3. člena ZJF javni skladi, javni zavodi in agencije, katerih ustanoviteljica je država oz. občina in ne javna podjetja. Pritožnikova navedba, da ni sprejemljivo, da javno podjetje ni dobilo tega dokumenta, se v tem pritožbenem postopku ne more upoštevati, saj IP kot pritožbeni organ ni pristojen, da presoja zakonitost in smotrnost delovanja organov. IP pa sledi organu in verjame, da drugih dokumentov v zvezi s prosilčevo zahtevo (točka 5) nima, saj je prosilcu posredoval nekaj dokumentov in hkrati pojasnil IP v dopisu, da so bili tako posredovani vsi dokumenti, prav tako IP ni podvomil v to, da organ kaj prikriva. Ker zavezanci za potrebe postopka po ZDIJZ dokumenta niso dolžni ustvariti oz. pridobiti, je bilo treba pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, tudi v tem delu kot neutemeljeno zavrniti.

 

Sklepno:

 

Kot izhaja iz zgoraj navedenega, je IP v celoti sledil navedbam organa, da je prosilcu posredoval vse dokumente, s katerimi razpolaga v zvezi z njegovo zahtevo. Organ je ob tem dovolj izčrpno pojasnil razloge, zakaj z dokumenti ne razpolaga in kako poteka priprava posameznih dokumentov ter zakaj določenih dokumentov, ki jih je zahteval prosilec, organ nima. IP ob tem ni našel razlogov, da organu ne bi verjel, da v času izdaje izpodbijane odločbe z dokumenti, kot jih navaja prosilec, ni razpolagal. Organ je namreč v obrazložitvi izpodbijane odločbe in v dopisih z dne 4. 6. 2019 ter 7. 6. 2019 podrobno pojasnil dejansko stanje ter se opredelil do vsake pritožnikove navedbe. Prav tako je veliko dokumentov prosilcu tudi posredoval. IP sicer tudi pri pregledu dokumentacije ni podvomil v to, da organ ne razpolaga z zahtevanimi dokumenti v materializirani obliki. Iz celotne pritožbene zadeve namreč ne izhaja noben sum, da bi organ razpolagal z dokumenti, ki jih ne bi želel posredovati prosilcu. IP je sledil obrazložitvi organa v izpodbijani odločbi, saj v kolikor organ z dokumenti ne razpolaga, ne gre za informacijo javnega značaja po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ. IP torej nima nobenega razloga, da bi sklepal, da organ prikriva določene zahtevane podatke in da prosilcu ne želi posredovati dokumentov. Teh dejstev v postopku ni izkazal niti prosilec. Prosilec, namreč ni konkretno izkazal, da naj bi organ z dokumenti dejansko razpolagal.

 

IP je tako ugotovil, da organ z drugimi dokumenti, ki bi obsegali zahtevane podatke, razen s tistimi, s katerimi prosilec že razpolaga, ne razpolaga v materializirani obliki, kar pomeni, da niso izpolnjeni pogoji za informacijo javnega značaja in je potrebno pritožbo prosilca iz tega razloga zavrniti.

 

Glede pritožnikovih navedb v zvezi s tem, da bi organ določene dokumente moral imeti, IP pojasnjuje, da pritožbeni postopek pred IP ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati. IP je namreč organ, ki je na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. IP v skladu z načelom zakonitosti organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumente, s katerimi ne razpolaga.

 

IP v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja tudi nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, zakaj organ ne razpolaga z dokumenti, za katere prosilec domneva, da bi jih moral imeti. V postopku dostopa do informacij javnega značaja se ob tem lahko presoja (le) vprašanje, ali zahtevane informacije javnega značaja obstajajo v materializirani obliki, ne pa vprašanje, ali bi morale obstajati in zakaj ne obstajajo. IP namreč ni organ, ki bi se v okviru pritožbenega postopka po ZDIJZ lahko spuščal v presojo pravilnosti in zakonitosti postopkov, ki jih izvaja organ.

 

IP je na podlagi vseh zgoraj navedenih argumentov in pravnih podlag zaključil, da pritožbi prosilca ni mogoče ugoditi, zato je na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP pritožbo v celoti zavrnil, kot to izhaja iz predhodnih točk te obrazložitve in 1. točke izreka te odločbe. 

 

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe. 

 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16 in 30/18 – ZKZaš) oproščena plačila upravne takse.

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

Postopek vodila:

Urška Črnič, univ. dipl. prav.,

svetovalka IP

 

 

 

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka