Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

FOIA Decisions

+ -
Date: 09.02.2017
Title: Prosilec - Občina Oplotnica
Number: 090-20/2017
Category: Ničnost
Status: Annuled


POVZETEK:

 

Organ je z odločbo delno zavrnil zahtevo občinskega svetnika po posredovanju dokumentov, ki je bila podana na redni seji občine. Pritožnik je v pritožbi navedel, da je zahtevo podal kot občinski svetnik in da nikoli ni podal zahteve za dostop do informacij javnega značaja. IP je zato odločbo organa izrekel za nično, saj je organ odločbo izdal brez zahteve prosilca, ta pa tudi naknadno, v pritožbenem postopku, ni privolil v to, da se njegova zahteva obravnava po določbah ZDIJZ. 128. člen ZUP namreč določa, da je organ v zadevah, v katerih je po zakonu ali po naravi stvari za začetek upravnega postopka in za sam postopek potrebna zahteva stranke, pristojen začeti in voditi postopek samo, če je taka zahteva podana.

 

ODLOČBA:

 

 

Številka: 090-20/2017/2

Datum: 9. 2. 2017


Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter 4. točke prvega odstavka 279. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju ZUP) o pritožbi (v nadaljevanju prosilec), z dne 18. 11. 2016 zoper odločbo Občine Oplotnica, Goriška cesta 4, 2317 Oplotnica (v nadaljevanju organ) št. 0901-0005/2016-11 z dne 2. 11. 2016 v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo

 

 

O D L O Č B O:

 

 

1.         Odločba Občine Oplotnica št. 0901-0005/2016-11 z dne 2. 11. 2016 je nična.

 

2.         V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

 

O b r a z l o ž i t e v :

 

 

IP je dne 30. 1. 2017 od organa v obravnavo prejel pritožbo zoper odločbo organa št. 0901-0005/2016-11 z dne 2. 11. 2016. Iz izpodbijane odločbe izhaja, da je organ delno zavrnil zahtevo občinskega svetnika po posredovanju dokumentov, ki so nastali pri komuniciranju organa z ministrstvom na način, da je prekril službene elektronske naslove javnih uslužbenk in nekatere druge osebne podatke. Kot je v odločbi navedel organ, je bila zahteva formalno podana na … redni seji organa, organ je zahtevane dokumente prosilcu posredoval, vendar s prekritimi osebnimi podatki, za katere je organ ocenil, da so na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) varovani osebni podatki.

 

Pritožnik je zoper navedeno odločbo organa dne 18. 11. 2016 vložil pritožbo, v kateri je navedel, da je zahtevo podal kot občinski svetnik in da je ni podal kot zahtevo za dostop do informacij javnega značaja. V nadaljevanju je dodal, da je zahteval dokumente, ki predstavljajo uradno elektronsko korespondenco med organom in ministrstvom, odgovor je prišel z elektronskega naslova uradne osebe na ministrstvu, torej gre za uradni odgovor uradne osebe, kar pa ne sodi pod varstvo osebnih podatkov, saj so podatki uradne osebe, ki je pristojna za določene upravne zadeve na ministrstvu, javni. V delu, v katerem se organ sklicuje na določbe o varstvu zasebnosti na področju elektronskih komunikacij pri neposrednem trženju, je pritožnik navedel, da to z dopisom uradne osebe ministrstva, ni v nobeni povezavi.

 

IP uvodoma navaja 128. člen ZUP, ki določa, da je organ v zadevah, v katerih je po zakonu ali po naravi stvari za začetek upravnega postopka in za sam postopek potrebna zahteva stranke, pristojen začeti in voditi postopek samo, če je taka zahteva podana. V konkretnem primeru je treba najprej ugotoviti, ali takšna zahteva obstaja. Kot izhaja iz korespondence organa s pritožnikom, je pritožnik poslal organu več elektronskih sporočil, v katerih je navajal, da se želi seznaniti z navedenim dokumentom, svojo zahtevo pa je podal tudi na občinski seji. Iz dopisa z dne 3. 10. 2016, s katerim je organ posredoval zahtevan dokument, prav tako izhaja, da organ dokument posreduje na osnovi pritožnikove pobude na … seji občinskega sveta.

 

V konkretnem primeru torej ni sporno, da je pritožnik zahteval določene dokumente, saj je to razvidno tako iz elektronske korespondence med organom in pritožnikom, kot tudi iz izpodbijanje pritožbe. Ni pa iz nobenega dokumenta razvidno, da je pritožnik dokumente zahteval kot informacijo javnega značaja. IP zato primarno ugotavlja, da je organ neustrezno ocenil, da lahko zahtevo prosilca obravnava kot zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, saj to iz zahteve in dopisov pritožnika ne izhaja. Pritožnik tudi pozneje, v pritožbi, ni izrecno ali molče privolil v to, da se njegova zahteva obravnava kot zahteva za dostop do informacij javnega značaja, temveč je izrecno navedel, da je zahtevo podal kot občinski svetnik in da ne gre za zahtevo za dostop do informacij javnega značaja.

 

Dejstvo da pritožnik ni vložil zahteve po ZDIJZ in da iz celotne dokumentacije ni mogoče ugotoviti, da bi prosilec vložil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja ali pozneje pristal na to, da se njegova zahteva vodi v postopku po ZDIJZ, pomeni, da organ ni prejel zahteve, na podlagi katere bi moral začeti in voditi upravni postopek ter izdali odločbo. Organ je torej odločbo št. 0901-0005/2016-11 z dne 2. 11. 2016 izdal brez zahteve stranke. IP ugotavlja, da v obravnavanem primeru pogoj iz 128. člena ZUP ni izpolnjen.

 

V obravnavanem primeru gre torej za situacijo iz 4. točke prvega odstavka 279. člena ZUP, po katerem je treba odločbo organa št. 0901-0005/2016-11 z dne 2. 11. 2016 izreči za nično, ker jo je organ izdal brez zahteve prosilca (128. člen ZUP), prosilec pa pozneje izrecno ali molče v to ni privolil.

 

IP na tem mestu pojasnjuje še, da vsaka občina sama, s poslovnikom občinskega sveta, uredi organizacijo in način dela občinskega sveta ter način uresničevanja pravic in dolžnosti članov občinskega sveta. Kadar član občinskega sveta zahteva od župana ali drugih občinskih organov obvestila ali pojasnila, ki jih potrebuje za delo v občinskem svetu ali njegovih delovnih telesih, IP opozarja, da ni pristojen za razlago občinskih aktov in tudi ni pritožbeni organ v primeru, ko občinski svetnik z zahtevo kot občinski svetnik, ne uspe.

 

IP v zaključku zgolj še pojasnjuje, da je po praksi IP elektronski naslov javnega uslužbenca praviloma varovan osebni podatek, razen kadar je izpolnjen pogoj iz drugega odstavka 106. člena ZVOP-1, ki dopušča objavo določenih (službenih) kontaktnih podatkov predstojnika in tistih zaposlenih, katerih delo je pomembno zaradi poslovanja s strankami. Pred razkrivanjem elektronskih naslovov javnih uslužbencev je torej v vsakem konkretnem primeru potreben premislek, ali gre za podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja konkretnega javnega uslužbenca.

 

Izhajajoč iz vsega navedenega je IP, v skladu z 280. členom ZUP, po uradni dolžnosti na podlagi 4. točke prvega odstavka 279. člena ZUP, odločbo organa št. 0901-0005/2016-11 z dne 2. 11. 2016 izrekel za nično, ker jo je organ izdal brez zahteve prosilca (128. člen ZUP), pa pritožnik pozneje ni izrecno ali molče v to privolil.

 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 106/2010-UPB5) oproščena plačila upravne takse.

 

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

 

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo odločbe ni dovoljena pritožba, lahko pa se sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

 

Postopek vodila:

mag. Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.,

svetovalka Informacijskega pooblaščenca

 

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

Informacijska pooblaščenka