Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

FOIA Decisions

+ -
Date: 10.06.2019
Title: prosilec - Občina Log - Dragomer
Number: 090-129/2019
Category: Osebni podatek
Status: Refused


POVZETEK:

Prosilec je na organ naslovil zahtevo  za posredovanje kopij dokumentov, ki se nanašajo na inšpekcijske postopke v zvezi z določenim  občinskim svetnikom. Organ je  dostop do zahtevane dokumentacije zavrnil, na podlagi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ, saj informacija ne izvira neposredno iz delovnega področja organa, ampak jo je organ pridobil samo v vednost, zaradi prijave, ki je bila posredovana preko organa. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da organ z dokumenti razpolaga v materializirani obliki in na podlagi vpogleda v zahtevane dokumente ugotovil, da dokumenti vsebujejo varovane osebne podatke, ki se nanašajo na fizično osebo in predstavljajo izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.  IP je v pritožbenem postopku še ugotovil, da v konkretnem primeru ne bi bilo mogoče uporabiti instituta delnega dostopa, saj  je prosilec zahteval dokumente o točno določeni osebi z osebnimi podatki, zato tudi s prikritjem osebnih podatkov ne bi bilo mogoče prikriti njegove prepoznavnosti.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-129/2019/4

Datum: 10. 6. 2019

 

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15; v nadaljevanju ZDIJZ) ter tretjega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju ZUP) o pritožbi  (v nadaljevanju prosilec), z dne 15. 5. 2019, zoper odločbo Občine Log - Dragomer, Na Grivi 5, 1358 Log pri Brezovici, (v nadaljevanju organ), št. 090-13/2019-11, z dne 7. 5. 2019, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

 

 

 

 

O D L O Č B O:

 

  1. Pritožba prosilca z dne 15. 5. 2019 zoper odločbo Občine Log - Dragomer, št. 090-13/2019-11 z dne 7. 5. 2019, se zavrne.
  1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

 

 

 

O b r a z l o ž i t e v:

 

Prosilec je dne 15. 4. 2019 na organ naslovil zahtevo za posredovanje kopij vseh dokumentov, ki se nanašajo na inšpekcijske postopke v zvezi z občinskim svetnikom … in jih ima Občina Log – Dragomer na razpolago. Prosilec je v zvezi z zahtevanimi inšpekcijskimi postopki … zahteval tudi pojasnila, zakaj se je ta znašel v inšpekcijskih postopkih.

 

Organ je dne 15. 4. 2019 prosilcu posredoval pojasnila na zahtevo, z dne 15. 4. 2019. Dne 20. 4. 2019 in 23. 4. 2019 je prosilec na organ naslovil nov dopis z zahtevanimi pojasnili glede inšpekcijskih postopkov …, in sicer ali je bil … v obdobju od leta 2014 do danes obravnavan v inšpekcijskih postopkih, če da, v katerih? Ponovno je zahteval posredovanje kopij vseh dokumentov, ki se nanašajo na morebitne inšpekcijske postopke v zvezi z ….

 

Organ je prosilcu dne 23. 4. 2019 posredoval pojasnila na dopis z dne 20. 4. 2019 in 23. 4. 2019.

 

Dne 9. 5. 2019 je prosilec na organ naslovil nov dopis, v katerem je ponovno poudaril, da vztraja pri vpogledu v zahtevano dokumentacijo, na katerega je organ odgovoril še isti dan, torej 9. 5. 2019. Dne 7. 5. 2019 je organ izdal odločbo št. 090-13/2019-11, s katero je zahtevo prosilca za posredovanje kopij vseh dokumentov, ki se nanašajo na inšpekcijske postopke v zvezi z občinskim svetnikom … in jih ima Občina Log – Dragomer na razpolago, v celoti zavrnil, na podlagi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ, saj informacija ne izvira neposredno iz delovnega področja organa, ampak jo je organ pridobil samo v vednost, zaradi prijave, ki je bila posredovana preko organa. V obrazložitvi je organ povzel zahtevo prosilca in pojasnil, da z zahtevanimi dokumenti razpolaga, saj jih je prejel v vednost, ker je bila prijava zoper navedenega občinskega svetnika posredovana najprej na organ in nato s strani organa inšpektoratu. Ker iz zahteve ni razvidno, da bi bila zahtevana informacija v skladu z definicijo informacije javnega značaja, kot to določa prvi odstavek 4. člena ZDIJZ,  saj pri občinskem vzdrževanju ceste, organ neposredno ne izvaja vzdrževanja cest, ampak to počne posredno preko komunalnega podjetja, organ meni, da informacija ne izvira neposredno iz delovnega področja organa, saj jo je organ dobil samo v vednost zaradi prijave, ki je bila posredovana preko organa. Organ je še pojasnil, da so navedbe prosilca, da je … občinski svetnik in dolgoletni … Odbora za prostorsko planiranje in gospodarjenje z nepremičninami, pravilne, zato je tudi dejstvo, da je javni interes glede razkritja informacije močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije, kot to določa 2. točka 6. člena ZDIJZ.

Dne 15. 5. 2019 je prosilec vložil pritožbo zoper odločbo organa št. 090-13/2019-11 z dne 7. 5. 2019, v kateri je navedel, da zahtevana informacija javnega značaja ustreza definiciji iz 1. odstavka 4. člena ZDIJZ. Prosilec je ponovno navedel, da je … dolgoletni občinski svetnik in … Odbora za prostorsko planiranje in gospodarjenje z nepremičninami v občini Log - Dragomer, zato je dejstvo, da je javni interes glede razkritja informacije nedvomno močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije (2. točka 6. člena ZDIJZ). Prosilec je še navedel, da zahteva podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije in porabo javnih sredstev, saj Občina Log - Dragomer delo občinskih svetnikov plačuje. Zahtevana informacija izvira iz delovnega področja občinskega sveta, ki je najvišji organ občine, katere dolžnost je tudi skrb za občinske ceste, zato je od … dolgoletnega občinskega svetnika in predsednika Odbora za prostorsko planiranje in gospodarjenje z nepremičninami v občini Log - Dragomer, smiselno pričakovati, da ve, kakšni so dovoljeni posegi na občinskih cestah, ki jih je v skladu z Zakonom o cestah Občina Log- Dragomer razglasila za javne ceste.

Organ odločbe po prejemu pritožbe ni nadomestil z novo, zato jo je na podlagi 245. člena ZUP z dopisom, št. 090-13/2019-14 z dne 20. 5. 2019, odstopil v reševanje IP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.

 

IP je organ dne 28. 5. 2019, z dopisom št. 090-129/2019/2, pozval na dokumentacijo, ki je predmet zahteve prosilca z dne 15. 4. 2019.  Odgovor organa je IP prejel dne 4. 6. 2019. Organ je IP predložil vso dokumentacijo, s katero razpolaga v predmetni zadevi.

 

Pritožba ni utemeljena.

 

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon. IP ugotavlja, da prosilec izpodbija odločbo organa v celoti.

 

V obravnavani zadevi ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ, zato je IP nadalje ugotavljal, ali so pri informacijah, ki jih je prosilec zahteval v zahtevi,  z dne 15. 4. 2019, izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja.

 

Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;

2. organ mora z njo razpolagati;

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

 

Iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ tako izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga (ponovno) pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo (več). Zavezanci tako niso dolžni zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, torej niso dolžni izdelati, predelati ali spremeniti (dograditi) informacij, s katero razpolagajo. Pojasnila, odgovori na konkretno zastavljena vprašanja, razne obrazložitve, komentarji in podobno tako ne predstavljajo informacij javnega značaja, zato zavezanci niso dolžni odgovarjati na vprašanja, s katerimi se od zavezanca pričakuje pojasnila, mnenja in podobno. V kolikšnem obsegu organi prosilcem odgovarjajo na vprašanja, pa je predmet njihovih komunikacijskih strategij in ni del postopkov po ZDIJZ, posledično se IP ni opredelil do zahteve prosilca v delu, ki se nanaša na pojasnila glede zahtevanih inšpekcijskih postopkov.

 

Upoštevaje predhodno navedeno je IP ugotovil, da organ z dokumenti oz. informacijami, ki so predmet zahteve, razpolaga v materializirani obliki. Organ je namreč te dokumente posredoval IP. Predmet pritožbenega postopka je torej vprašanje, ali so zahtevane informacije prosto dostopne.

 

V skladu s 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

 

IP pred nadaljnjo obrazložitvijo izpostavlja, da se je 25. 5. 2018 začela uporabljati Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov[1]. Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov je pravni akt, ki ureja varstvo osebnih podatkov in v določenih delih zamenjuje ZVOP-1, kar pomeni, da se v določenih delih ZVOP-1 ne uporablja več. Ob tem je mogoče ugotoviti, da predmetna uredba bistveno ne spreminja definicije osebnega podatka.

 

Osebni podatek pomeni katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom, pri čemer je določljiv posameznik tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika (prva točka 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov).

 

Kot obdelavo osebnih podatkov predmetna uredba opredeljuje vsako dejanje ali niz dejanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki ali nizi osebnih podatkov z avtomatiziranimi sredstvi ali brez njih, kot je zbiranje, beleženje, urejanje, strukturiranje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklic, vpogled, uporaba, razkritje s posredovanjem, razširjanje ali drugačno omogočanje dostopa, prilagajanje ali kombiniranje, omejevanje, izbris ali uničenje (druga točka 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov). Skladno z definicijo obdelave osebnih podatkov iz druge točke 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov razkritje s posredovanjem osebnih podatkov izrecno pomeni obdelavo osebnih podatkov.

 

Še vedno veljavna določba prvega odstavka 9. člena ZVOP-1 določa, da se osebni podatki v javnem sektorju (kamor sodi tudi organ) lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. Osebni podatki se skladno z veljavnim 16. členom ZVOP-1 lahko zbirajo le za določene in zakonite namene ter se ne smejo nadalje obdelovati tako, da bi bila njihova obdelava v neskladju s temi nameni, če zakon ne določa drugače.

 

V skladu z določbo 3. odstavka 6. člena ZDIJZ, ne glede na morebiten obstoj izjeme varstva osebnih podatkov, dostop do zahtevanih informacij javnega značaja dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke 1. odst. 6. čl. ZDIJZ ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače.

 

IP je vpogledal v zahtevane dokumente in ugotovil, da dokumenti vsebujejo varovane osebne podatke, ki se nanašajo na fizično osebo in predstavljajo izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. IP je nadalje ugotovil, da v konkretnem primeru ni podanih nikakršnih dejstev in okoliščin, ki bi utemeljevale sklicevanje na test interesa javnosti po drugem odstavku 6. člena ZDIJZ, zato IP obstoj izjeme od izjeme skladno s 3. odstavkom 6. člena ZDIJZ, na katero se sklicuje tudi prosilec, ni presojal, saj se zahtevani dokumenti ne nanašajo na podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, temveč se nanašajo le na osebne podatke fizične osebe.

 

Določbo o varstvu osebnih podatkov je sicer nujno treba povezati z določbo 7. člena ZDIJZ[2], ki ureja t. i. institut delnega dostopa, vendar pa v konkretnem primeru ta ne bi bil mogoč brez škode za zaupnost varovanih osebnih podatkov, saj glede na zahtevo prosilca, iz dokumentacije ne bi bilo mogoče izločiti varovanih podatkov. Dejstvo je namreč, da je prosilec zahteval podatke o točno določeni osebi z osebnimi podatki, zato se tudi s prikritjem osebnih podatkov ne bi moglo prikriti njegove prepoznavnosti. Takšno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS v sodbi I U 1391/2013-27 z dne 11. 12. 2013, sodbi Upravnega sodišča, opr. št. I U 1588/2012-20 z dne 19. 2. 2014, ali sodbi Upravnega sodišča, opr. št. I U 684/2014-24 z dne 27. 8. 2014, v katerih je sodišče zavzelo stališče, da varovanih osebnih podatkov ni mogoče izločiti iz zahtevanega dokumenta brez ogrozitve njihove zaupnosti, zato je treba dostop do takšnega dokumenta zavrniti v celoti, ne glede na to, da dokument vsebuje tudi morebitne nevarovane osebne podatke.

 

Na koncu IP še pojasnjuje, da se v postopku po ZDIJZ odloča z učinkom erga omnes, kar pomeni, da je dokument, ki predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja, dostopen vsakomur, pravni in fizični osebi, ne glede na pravni interes in morebiten osebni status. ZDIJZ torej kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb zakona za vse. Kadar prosilec oblikuje zahtevo na način, da zahteva podatke o točno določeni osebi z osebnimi podatki, prekritje osebnih podatkov (imena, priimka, naslova stalnega prebivališča, rojstnega datuma ipd.) ne more prekriti prepoznavnosti posameznika, saj bo prosilcu vedno jasno, kdo je oseba, ki se skriva pod prekritimi podatki, saj je zahtevo konkretiziral s točno določenim posameznikom.

 

Upoštevaje vse navedeno je IP zaključil, da je izpodbijana odločba pravilna, vendar obrazložena z napačnimi razlogi, zato je pritožbo na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZUP zavrnil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

 

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse.

 

 

Pouk o pravnem sredstvu: 

 

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

Postopek vodila:

Urša Pleterski

raziskovalka pooblaščenca

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska  pooblaščenka

 


[1] Splošna uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES.

[2] Če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 5.a ali 6. člena tega zakona in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino oziroma mu omogoči ponovno uporabo preostalega dela dokumenta.