Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

FOIA Decisions

+ -
Date: 20.09.2018
Title: prosilec - Občina Log- Dragomer
Number: 090-180/2018
Category: Ničnost
Status: Annuled


POVZETEK:

 

Prosilec je na organ naslovil vlogo, s katero je zahteval, da se mu pošljejo dokumenti ponovno brez zakrivanja in brisanja njegovih osebnih podatkov. Organ je izdal sklep, s katerim je zahtevo zavrgel, sklicujoč se na 4. točko prvega odstavka 129. člena ZUP, saj je o predmetni zahtevi prosilca že odločil. Prosilec je v pritožbi navedel, da ni želel ponovnega vpogleda, ampak zgolj dostop do lastnih osebnih podatkov. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da iz narave zahteve ne izhaja, da gre za zahtevo za dostop do informacije javnega značaja, kot to določa tretji odstavek 17. člena ZDIJZ. Ker organ ni razpolagal z zahtevkom prosilca za začetek postopka po ZDIJZ, je IP na podlagi 249. člena ZUP v povezavi s 4. točko prvega odstavka 279. člena ZUP, sklep organa izrekel za ničnega.
 

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-180/2018/2

Datum: 20. 9. 2018

 

Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/05, 51/07 – ZUstS-A; v nadaljnjem besedilu ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – UPB, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odločba US, 102/15 in 7/18; v nadaljnjem besedilu ZDIJZ) ter 249. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljnjem besedilu ZUP) o pritožbi … (v nadaljnjem besedilu prosilec) z dne 6. 8. 2018, zoper sklep Občine Log – Dragomer, Dragomer, Na Grivi 5, p.p. 09, 1358 Log pri Brezovici (v nadaljnjem besedilu organ), št. 090-31/2018-4 z dne 31. 7. 2018, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo

 

 

O D L O Č B O:

 

  1. Sklep Občine Log – Dragomer, št. 090-31/2018-4 z dne 31. 7. 2018, je ničen.
  1. V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.

 

 

O b r a z l o ž i t e v:

 

Prosilec je v vlogi 9. 7. 2018, ki jo je naslovil »Dostop do informacij javnega značaja«, navedel, da javna uslužbenka kontinuirano nadaljuje s kršitvami Zakona o javnih uslužbencih in Zakona o dostopu do informacij javnega značaja ter da svojega dela niti enkrat ni opravila zakonito in korektno. Javni uslužbenki je očital, da je nepravilno uporabila določila Zakona o dostopu do informacij javnega značaja in z izločanjem osebnih podatkov pretiravala, saj je iz dokumentov odstranila tudi osebne podatke kandidata pritožnika oz. prosilca za dostop do informacij javnega značaja. Osebni podatki prosilca pa niso predmet izločitve po Zakonu o dostopu do informacij javnega značaja. Zahteval je, da se pošljejo dokumenti ponovno na naslov prosilca, brez zakrivanja in brisanja njegovih osebnih podatkov. Vlogi je priložil dokumenta o izločanju formalno nepopolnih prijav in o preverjanju strokovne usposobljenosti kandidata.

 

Organ je 31. 7. 2018 izdal sklep, št. 090-31/2018-4, s katerim je zahtevo prosilca zavrgel. Organ je v obrazložitvi sklepa navedel, da je o predmetni zahtevi prosilca že odločil z odločbo, št. 090-4/2018-2 z dne 4. 4. 2018. Z navedeno odločbo je zahtevo prosilca delno zavrnil in mu omogočil delni dostop do informacij javnega značaja, kar pomeni, da so bili na dokumentaciji, ki je bila predmet vpogleda prosilca, prekriti vsi osebni podatki, tudi osebni podatki prosilca za dostop do informacij javnega značaja. Slednji poteka po kriteriju t.i. univerzalnega prosilca, kar pomeni, da posebne okoliščine, vezane na konkretnega prosilca v postopku dostopa do informacij javnega značaja, niso upoštevne. Predmet vpogleda sta bila tako tudi dokumenta, ki sta bila priložena predmetni zahtevi prosilca, v zvezi s katerima prosilec zahteva, da se mu ponovno posredujeta brez prekritja njegovih osebnih podatkov. Zoper odločbo organa, št. 090-4/2018-2 z dne 4. 4. 2018, je prosilec prav tako vložil pritožbo, o kateri je bilo odločeno z odločbo Informacijskega pooblaščenca, št. 090-90/2018/4 z dne 4. 6. 2018. Organ je ugotovil, da se relevantno dejansko stanje in pravna podlaga nista spremenila, tako da ne bi imel nobenega razloga za sprejem drugačne odločitve, kot že v končanem postopku, zato je zahtevo zavrgel, na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku. Ta določa, da organ s sklepom zavrže zahtevo, če se o isti upravni zadevi že vodi upravni ali sodni postopek, ali je bilo o njej že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice, ali so ji bile naložene kakšne obveznosti. Enako ravna tudi, če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo.

 

Prosilec je 6. 8. 2018 na organ naslovil dopis, v katerem je navedel, da je prejel zelo nestrokovno »obrazložitev« sklepa. V dopisu je oporekal, da bi zahteval ponovni vpogled, ampak samo, da se odpravi napaka oz. pomota, ki ni skladna z Zakonom o dostopu do informacij javnega značaja. Menil je, da njegovi osebni podatki niso podatki, katerih razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov. Organu je očital napačno interpretacijo njegove vloge in neupoštevanje 7. člena Zakona o splošnem upravnem postopku, ki določa, da morajo organi pri postopanju in odločanju strankam omogočiti, da čim lažje zavarujejo in uveljavijo svoje pravice in da se v stvarnosti organ trudi ravnati ravno nasprotno.

 

IP je 24. 8. 2018 navedeni dopis prejel v reševanje, saj ga je organ obravnaval kot pritožbo prosilca zoper sklep z dne 31. 7. 2018.

 

Pritožba je utemeljena.

 

IP je pritožbo prosilca kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi vzel v obravnavo. Kot organ druge stopnje je skladno z 247. členom ZUP izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo je prosilec izpodbijal, in v mejah njegovih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

 

Iz pritožbe jasno izhaja, da prosilec ni zahteval ponovnega vpogleda v dokumente, ampak da se mu posredujejo dokumenti brez zakritih osebnih podatkov, saj njegovi osebni podatki niso podatki, katerih razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov. Predmet tega pritožbenega postopka je tako vprašanje, ali je vlogo prosilca z dne 9. 7. 2018, ki jo je sicer naslovil kot »Dostop do informacij javnega značaja«, mogoče šteti kot zahtevo po ZDIJZ oz. ali se je v postopku na prvi stopnji zgodila nepravilnost, ki ima za posledico ničnost sklepa.

 

Po 128. členu ZUP je organ pristojen začeti in voditi postopek v zadevah, v katerih je po zakonu ali po naravi stvari za začetek upravnega postopka in za sam postopek potrebna zahteva stranke, samo, če je taka zahteva podana. Glede na določbe ZDIJZ je nedvoumno, da sme organ začeti postopek po ZDIJZ samo, če je prosilec dal ustrezno zahtevo. Prosilec je v vlogi z dne 9. 7. 2018, ki jo je sicer naslovil kot »Dostop do informacij javnega značaja«, izrazito nakazal nestrinjanje z ravnanjem javne uslužbenke v zvezi z dostopom do njegovih osebnih podatkov. Tudi v elektronskem sporočilu z dne 6. 8. 2018, ki ga je naslovil »Nestrokovno delo«, je oporekal, da bi z vlogo z dne 9. 7. 2018 zahteval ponovni vpogled, ampak je ponovil, da želi priti do lastnih osebnih podatkov, razkritje katerih ne pomeni kršitve varstva osebnih podatkov. Kljub temu, da je prosilec v vlogi z dne 9. 7. 2018 večkrat omenjal Zakon o dostopu do informacij javnega značaja, iz nje kot tudi iz elektronskega sporočila z dne 6. 8. 2018 izhaja, da se želi seznaniti z lastnimi osebnimi podatki. Pravice posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, pa ureja Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljnjem besedilu Splošna uredba o varstvu podatkov) v III. poglavju (členi 12 – 24).

 

V konkretnem primeru organ ni razpolagal z zahtevkom prosilca za začetek postopka po ZDIJZ, saj iz narave zahteve ne izhaja, da gre za zahtevo za dostop do informacije javnega značaja, kot to določa tretji odstavek 17. člena ZDIJZ, kljub temu, da prosilec večkrat omenja dostop do informacij javnega značaja. Poleg tega se vloga prosilca z dne 9. 7. 2018 z vidika določbe 17. člena ZDIJZ, ki določa obvezne sestavine zahteve, ne more šteti za ustrezno, saj prosilec ni konkretno navedel, s katerimi dokumenti se želi seznaniti, posledično pa organ ne more zagotovo trditi, da je o dostopu do njih že odločal. Organ bi moral skladno z 18. členom ZDIJZ prosilca pozvati, da zahtevo ustrezno dopolni oz. pomanjkljivosti odpravi, ob uporabi 7. člena ZUP (načelo varstva pravic stranke in varstva javnih koristi) pa pri postopanju in odločanju omogočiti stranki, da čim lažje zavaruje in uveljavi svoje pravice. To pomeni, da kadar uradna oseba glede na podano dejansko stanje izve ali sodi, da ima stranka v postopku podlago za uveljavitev kakšne (druge) pravice, jo na to opozori. Pri odločanju o pravicah, obveznostih in pravnih koristih strank pa se nasproti njim uporabljajo tisti s predpisi določeni ukrepi, ki so zanje ugodnejši, če se z njimi doseže namen predpisa. Ker se je v konkretnem primeru prosilec želel seznaniti z lastnimi osebnimi podatki, bi organ moral njegovo vlogo (kot tudi elektronsko sporočilo) obravnavati z vidika vprašanja pravice dostopa posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, do osebnih podatkov po 15. členu Splošne uredbe o varstvu podatkov in ne po postopku po ZDIJZ.

 

Po 249. členu ZUP se za nično izreče odločba, če organ druge stopnje ugotovi, da se je zgodila v postopku na prvi stopnji nepravilnost, ki ima za posledico ničnost odločbe (279. člen tega zakona). Po 4. točki prvega odstavka 279. člena ZUP se izreče za nično odločba, ki jo je izdal organ brez zahteve stranke (128. člen tega zakona), pa stranka pozneje ni izrecno ali molče v to privolila. Pod enakimi pogoji se lahko izreče za ničnega tudi sklep, če je bilo z njim odločeno o vsebinskih vprašanjih. Ker organ ni razpolagal z zahtevkom prosilca za začetek postopka po ZDIJZ, je IP na podlagi 249. člena ZUP v povezavi s 4. točko prvega odstavka 279. člena ZUP, sklep organa, št. 090-31/2018-4 z dne 31. 7. 2018, izrekel za ničnega.

 

Posebni stroški v tem postopku niso nastali (2. točka izreka te odločbe).

 

Ta odločba je skladno s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16 in 30/18 – ZKZaš) oproščena plačila upravne takse.

 

 

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

Postopek vodila :                                                                     

Karolina Kušević, univ. dipl. prav.,        

svetovalka IP

 

 

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav,

informacijska pooblaščenka