Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

FOIA Decisions

+ -
Date: 17.01.2018
Title: prosilec - Občina Log-Dragomer
Number: 090-8/2018
Category: Ničnost
Status: Annuled


POVZETEK:

 

Prosilec je kot občinski svetnik od organa zahteval tonski posnetek zadnje seje občinskega sveta. Organ je njegovo zahtevo zavrnil, s sklicevanjem na izjemo varstva osebnih podatkov. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da prosilec zahteve ni vložil po ZDIJZ, ampak kot občinski svetnik, na podlagi določil Poslovnika. Posledično je IP zaključil, da je organ postopek vodil brez zahteve prosilca in izpodbijano odločbo izrekel za nično.
 

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-8/2018/2
Datum: 17. 1. 2018

 


Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; v nadaljnjem besedilu ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15; v nadaljnjem besedilu ZDIJZ) ter 249. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13, v nadaljnjem besedilu ZUP) o pritožbi …………………v nadaljnjem besedilu prosilec) z dne 11. 1. 2018, zoper odločbo Občine Log – Dragomer, Dragomer, Na Grivi 5, 1358 Log pri Brezovici (v nadaljnjem besedilu organ), št. 090-36/2047-4 z dne 14. 12. 2017, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo

 

O D L O Č B O:

 

1.    Odločba Občine Log – Dragomer št. 090-36/2017-4 z dne 14. 12. 2017 je nična.

 

2.    Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

 


O b r a z l o ž i t e v:

 


Prosilec je dne 4. 10. 2017 od organa zahteval tonski posnetek zadnje seje občinskega sveta. Dne 2. 11. 2017 je prosilec organu poslal novo vlogo, v kateri je navedel, da je pred mesecem dni zaprosil za tonski posnetek septembrske seje občinskega sveta. Navaja, da kot svetnik, prosi, da mu organ nemudoma omogoči dostop do tega posnetka.

 

Organ je dne 14. 12. 2017, na podlagi določb ZDIJZ, izdal odločbo, št. 090-36/2017-4, s katero je zahtevi prosilca z dne 4. 10. 2017 in z dne 2. 11. 2017, zavrnil. V obrazložitvi navedene odločbe organ navaja, da s tonskim posnetkom 18. redne seje Občinskega sveta Občine Log – Dragomer razpolaga in da zahtevana informacija spada v njegovo delovno področje ter da izpolnjuje kriterije za informacijo javnega značaja po 4. členu ZDIJZ. Organ je zato v nadaljevanju presojal, ali gre za prosto dostopno informacijo javnega značaja. Ob tem je navedel, da zahtevan zvočni posnetek, poleg osnovnih osebnih podatkov (ime in priimek, funkcija, delovno mesto), vsebuje tudi druge osebne podatke, in sicer glasovne značilnosti prisotnih na seji, jezikovne in druge govorne značilnosti ter druge spremljajoče osebnostne značilnosti prisotnih na seji. Po mnenju organa gre v konkretnem primeru za zbirko osebnih podatkov, ki zapade pod določila Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1), pri čemer za razkritje obravnavanih osebnih podatkov na podlagi ZDIJZ ni zakonske podlage v smislu 9. člena ZVOP-1, zaradi česar bi z razkritjem prišlo do kršitve varstva osebnih podatkov. Glasovnih, jezikovnih in drugih govornih značilnosti, spremljajočih osebnostnih, vedenjskih in čustvenih značilnosti ter podobnih lastnosti javnih uslužbencev in javnih funkcionarjev v konkretnem primeru javnosti namreč ni mogoče razkriti na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Izhajajoč iz navedenega je organ zahtevo prosilca zavrnil.

 

Zoper odločbo št. 090-36/2017- 4 z dne 14. 12. 2017 (dalje izpodbijana odločba) je prosilec dne 11. 1. 2017 pri organu vložil pritožbo. Navaja, da je od organa, kot občinski svetnik, zahteval posredovanje tonskega posnetka 18. redne seje občinskega sveta Občine Log – Dragomer, ki je potekala dne 27. 9. 2017, na kateri je sodeloval tudi sam. Zahtevo je posredoval iz razloga preverbe pravilnosti osnutka zapisnika, ki se v več delih ni ujemal z dejanskim dogajanjem na seji. Ob tem še dodaja, da se v skladu s Poslovnikom Občinskega sveta Občine Log – Dragomer (Uradni list RS, št. 55/2017, dalje Poslovnik) zapisnik potrjuje na naslednji seji občinskega sveta. Ker torej potrjevanje pravilnosti zapisnika sodi v pristojnost oz. delovno področje občinskega sveta in posledično seveda tudi njegovih članov – občinskih svetnikov, tonski posnetek predmetne seje prosilec dejansko potrebuje za namen opravljanja njegove funkcije občinskega svetnika. Ob tem opozarja na določilo 60. člena Poslovnika, ki določa, da ima član občinskega sveta pravico vpogledati v vse spise in gradivo, ki se hrani v stalni zbirki dokumentarnega gradiva, če je to potrebno zaradi izvrševanja njegove funkcije. Prosilec zatrjuje, da je izpodbijana odločba očitno nezakonita, ker je v direktnem nasprotju s Poslovnikom. Tudi če bi držalo, kar v izpodbijani odločbi trdi organ, torej da naj bi predmetni tonski posnetek vseboval varovane osebne podatke (kar pa po mnenju prosilca ne drži), omenjena določba 60. člena Poslovnika daje prosilcu zakonito podlago za dostop do teh podatkov, saj jih potrebuje za namene opravljanja svojih nalog občinskega svetnika. Nadalje prosilec oporeka tudi stališču organa, da gre pri zahtevanem tonskem posnetku za varovane osebne podatke. Zatrjuje, da Poslovnik, ki velja že več kot 10 let, v 7. členu določa, da se seje občinskega sveta snemajo in da se zvočni posnetek objavi na spletnih straneh občine. Po njegovem mnenju iz citirane določbe izhaja bistven element, in sicer namen obdelave – to je za namen objave na svetovnem spletu (namen slednje pa je več kot očitno v tem, da se javnost seznani z delom občinskega sveta in na tak način zagotavlja transparentnost svojega dela). V konkretni zadevi torej Poslovnik jasno določa tudi namen obdelave, kar pomeni, da so bili vsi na seji prisotni že na podlagi določil Poslovnika vnaprej seznanjeni z dejstvom, kdo bo upravljavec in kdo uporabnik teh posnetkov in na kakšen način, oziroma za kakšne namene se bodo posnetki uporabljali. Tako je po mnenju prosilca jasno, da je pri vseh na seji prisotnih že vnaprej podana osebna privolitev s konkludentnim dejanjem v smislu drugega odstavka 9. člena ZVOP-1. V konkretnem primeru po mnenju prosilca Poslovnik torej zadosti določbam ZVOP-1 glede obdelave osebnih podatkov na avdio posnetkih sej občinskega sveta. Glede na navedeno prosilec IP predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi in organu naloži, naj mu posreduje zahtevan tonski posnetek, podredno pa predlaga, da IP izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne organu v ponovno odločanje.

 

Organ odločbe po prejemu pritožbe ni nadomestil z novo, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom, št. 090-36/2017-7 z dne 12. 1. 2018, odstopil v reševanje IP. 

 

Izpodbijana odločba je nična.

 

IP je pritožbo prosilca kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi vzel v obravnavo. Kot organ druge stopnje je skladno z 247. členom ZUP izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo prosilec izpodbija, in v mejah pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

 

Ne da bi se spuščal v materialno pravilnost odločitve organa, IP najprej ugotavlja, da je organ v izpodbijani odločbi pravilno povzel prakso IP in mnenja IP v zvezi z dostopom do tonskih posnetkov sej občinskih svetov v povezavi z izjemo varstva osebnih podatkov, vendar je v obravnavnem primeru izpodbijano odločbo treba izreči za nično iz razlogov, ki bodo pojasnjeni v nadaljevanju.

 

Uvodoma velja opozoriti na 128. člen ZUP, ki določa, da je organ v zadevah, v katerih je po zakonu ali po naravi stvari za začetek upravnega postopka in za sam postopek potrebna zahteva stranke, pristojen začeti in voditi postopek samo, če je taka zahteva podana. ZDIJZ v drugem odstavku 5. člena določa, da ima vsak prosilec na svojo zahtevo pravico pridobiti od organa informacijo javnega značaja, ureditvi postopka z zahtevo za dostop do informacij javnega značaja pa je namenjeno celotno četrto poglavje v zakonu z naslovom »Postopek z zahtevo za dostop ali za ponovno uporabo« (členi 12 – 27.a ZDIJZ). ZDIJZ tako na več mestih jasno opredeljuje, da postopka za dostop do informacij javnega značaja ni mogoče voditi brez zahteve prosilca. Prosilec namreč zahteva dostop do informacije javnega značaja s pisno zahtevo za dostop do informacije javnega značaja, lahko pa tudi z neformalno zahtevo (12. člen ZDIJZ), vloži jo pri organu, za katerega meni, da z informacijo razpolaga (prvi odstavek 16. člena ZDIJZ), v zahtevi mora opredeliti informacijo, s katero se želi seznaniti in na kakšen način se želi seznaniti z vsebino zahtevane informacije (drugi odstavek 17. člena ZDIJZ), organ pa zahtevo, če ta tudi po pozivu organa ni ustrezno dopolnjena, zavrže (19. člen ZDIJZ). V 15. členu ZDIJZ določa, da o pisni zahtevi za dostop do informacije javnega značaja odločajo organi v postopku, ki ga določa ta zakon, za vprašanja postopka, ki niso urejena s tem zakonom, pa se uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek. Če organ zahtevi za dostop ugodi, ne izda posebne odločbe, temveč o tem napravi uradni zaznamek (prvi odstavek 22. člena ZDIJZ), če pa zahtevo za dostop delno ali v celoti zavrne, o tem izda pisno odločbo (drugi odstavek 22. člena ZDIJZ). 

 

Ker se postopek za dostop do informacij javnega značaja lahko vodi zgolj na zahtevo prosilca, je v konkretnem primeru treba najprej ugotoviti, ali je zahtevi prosilca z dne 4. 10. 2017 in z dne 2. 11. 2017, o katerih je organ odločil z izpodbijano odločbo, treba šteti za zahtevi, ki sta bili vloženi po ZDIJZ. V nasprotnem primeru je treba namreč zaključiti, da je organ v postopku izdaje izpodbijane odločbe zagrešil nepravilnost, ki ima za posledico ničnost izpodbijane odločbe. Po 249. členu ZUP se za nično izreče odločbo, če organ druge stopnje ugotovi, da se je zgodila v postopku na prvi stopnji nepravilnost, ki ima za posledico ničnost odločbe (279. člen tega zakona). Po 4. točki prvega odstavka 279. člena ZUP se med drugim izreče za nično odločba, ki jo je izdal organ brez zahteve stranke (128. člen tega zakona), pa stranka pozneje ni izrecno ali molče v to privolila.

 

Čeprav po določbi tretjega odstavka 17. člena ZDIJZ prosilcu ni treba izrecno označiti, da gre za zahtevo za dostop do informacije javnega značaja, pa jo mora organ vseeno obravnavati po ZDIJZ, če iz narave zahteve izhaja, da gre za zahtevo za dostop do informacije javnega značaja. To pa nikakor ne velja tudi v obratni smeri – organ zahteve, ki je bila vložena po drugem predpisu (npr. za dostop do dokumentov na podlagi določb Poslovnika), nikakor ne more obravnavati po tem zakonu. Takšno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS, v sodbi pod opr. št. I U 388/2014-32 z dne 23. 6. 2014.

 

IP je ugotovil, da iz zahtev prosilca z dne 4. 10. 2017 in z dne 2. 11. 2017 ne izhaja, da sta bili vloženi na podlagi ZDIJZ. Prosilec se v obeh zahtevah namreč sklicuje na status občinskega svetnika, zahtevi pa je tudi podpisal kot občinski svetnik. Prav tako zahtevi ne vsebujeta vseh obveznih sestavin, ki jih za pisno zahtevo po ZDIJZ določa 17. člen tega zakona. Tudi pritožbene navedbe prosilca gredo v smeri, da ima za dostop do zahtevanega tonskega posnetka specialno pravno podlago, in sicer se sklicuje na 60. člen Poslovnika in na dejstvo, da zahtevan dokument potrebuje (in je do njega po njegovem upravičen) za opravljanje funkcije člana občinskega sveta. Ker je bil organ v obravnavani zadevi nedvomno seznanjen, da je vlagatelj občinski svetnik in da zahteva dostop do tonskega posnetka na podlagi Poslovnika, organ ni imel zakonske podlage, da zahtevi prosilca obravnava po ZDIJZ, ampak bi moral upoštevati, da je vlagatelj zahteve občinski svetnik, ki se sklicuje ima drugo podlago za dostop do zahtevane informacije, in sicer na Poslovnik. Če je organ zavzel stališče, da prosilec pravne koristi za posredovanje zahtevanih dokumentov po Poslovniku ni izkazal, bi moral o tem odločiti - vendar le na podlagi Poslovnika in po postopku, ki ga določa Poslovnik in ne po ZDIJZ. V postopku po ZDIJZ se namreč presoja vprašanje, ali gre pri zahtevani informaciji za informacijo javnega značaja, ki je dostopna erga omnes, tore z vidika javnosti in se posebnega statusa prosilca in njegovega morebitnega specialnega interesa ne more upoštevati. Povedano drugače, v postopku po ZDIJZ je vprašanje, ali je prosilec občinski svetnik, ki ima za dostop do informacije specialno pravno podlago v Poslovniku, irelevantno.  

 

Upoštevajoč navedeno dejansko stanje je IP zaključil, da je organ v konkretni zadevi izdal izpodbijano odločbo brez zahteve prosilca (vloga ni bila vložena po ZDIJZ). Prosilec tudi pozneje ni izrecno ali molče v to privolil, saj se v pritožbi izrecno sklicuje na pravni interes in da bi organ moral njegovi zahtevi ugoditi na podlagi Poslovnika. 

 

Ker organ ni imel podlage za izdajo odločbe po ZDIJZ, je IP na podlagi 249. člena ZUP v povezavi s 4. točko prvega odstavka 279. člena ZUP, odločbo organa št. 090-36/2017-4 z dne 14. 12. 2017 izrekel za nično. Organ mora o zahtevi prosilca odločiti ponovno, na podlagi Poslovnika, kot da izpodbijana odločba sploh ni bila izdana. Pri tem je postal nadaljnji pritožbeni postopek brezpredmeten, zato IP skladno s 14. členom ZUP (načelo ekonomičnosti) ni ugotavljal morebitnih drugih kršitev v postopku, saj ugotovitev drugih kršitev ne bi spremenila odločitve oz. sploh ne bi vplivala na odločitev, da se izpodbijano odločbo izreče za nično.

 

IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (2. točka izreka te odločbe). 

 

Ta odločba je skladno s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J in 32/16) oproščena plačila upravne takse.

 


Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

Postopek vodila:
mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.,
namestnica pooblaščenke

 

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
Informacijska pooblaščenka