Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG
dekorativna slika

FOIA Decisions

+ -
Date: 17.12.2020
Title: prosilec - Občina Lendava
Number: 090-284/2020
Category: Dokument v izdelavi, Varstvo nadzornega postopka
Status: Sustained


POVZETEK:

Prosilec je organ zaprosil za posredovanje odzivnega poročila organa na osnutek zapisnika nadzornega odbora občine, ki se nanaša na ugotovitve nadzora pri nakupu prostorov v mestni hiši, in osnutka zapisnika, na katerega se nanaša odzivno poročilo. Organ je dostop zavrnil s sklicevanjem na izjeme varstva nadzornega postopka, varovanje tajnosti vira, varstva kazenskega postopka in dokumenta v izdelavi.  Prosilec je oporekal ugotovitvam organa, da so izpolnjeni vsi pogoji za obstoj navedenih izjem. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da nadzorni odbor občine sodi med druge nadzorne organe, pristojne za finančni nadzor, ki jih omenja ZDIJZ v drugem odstavku 5.a člena, vendar pa za obstoj navedene izjeme niso podani ostali pogoji (postopek je že končan, drugi osebi ne bi nastala škoda). Prav tako IP ni potrdil obstoj katerekoli druge izjeme od prostega dostopa, zato je pritožbi ugodil in odločil, da so zahtevani dokumenti prosto dostopne informacije javnega značaja.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-284/2020/7

Datum: 17. 12. 2020

 

Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; v nadaljnjem besedilu ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – UPB, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15 in 7/18; v nadaljnjem besedilu ZDIJZ) ter prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - UPB, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljnjem besedilu ZUP), o pritožbi … (v nadaljnjem besedilu prosilec), z dne 16. 11. 2020, zoper odločbo Občine Lendava, Občinska uprava, Glavna ulica 20, 9220 Lendava (v nadaljnjem besedilu organ), št. 090-0006/2020 z dne 11. 11. 2020, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

 

 

O D L O Č B O:

 

  1. Pritožbi prosilca z dne 16. 11. 2020 zoper odločbo Občine Lendava, Občinska uprava, št. 090-0006/2020 z dne 11. 11. 2020, se ugodi. Izpodbijana odločba se odpravi ter se odloči, da mora organ prosilcu v roku 31 (enaintridesetih) dni od prejema te odločbe posredovati fotokopije dokumentov:
  • Osnutek poročila o opravljenem nadzoru, št. 032-0021/2020-5 z dne 28. 6. 2020,
  • Odzivno poročilo na osnutek poročila o opravljenem nadzoru, št. 032-0021/2020-6 z dne 7. 8. 2020.
  1. Zahteva prosilca za povrnitev stroškov postopka se zavrne.
  1. V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.

 

 

O b r a z l o ž i t e v:

 

Prosilec je 19. 10. 2020 pri organu vložil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, s katero je želel pridobiti (1) fotokopije odzivnega poročila organa na osnutek zapisnika Nadzornega odbora občine, ki se nanaša na ugotovitve nadzora pri nakupu prostorov v mestni hiši (prostori bivše Krone) za leto 2018 in osnutka zapisnika, na katerega se nanaša odzivno poročilo, ter (2) informacije, ki jih je v zvezi z vsebino iz 1. točke tega zahtevka Občina Lendava posredovala spletnemu mediju Lendavainfo.

 

Organ je zahtevo prosilca zavrnil z odločbo, št. 090-0006/2020 z dne 11. 11. 2020, pri čemer se je skliceval na izjeme s postopki in varovanje tajnosti vira. Ob navedbi drugega odstavka 5.a člena ZDIJZ (varstvo nadzornega postopka) je organ zatrdil, da ima Nadzorni odbor Občine Lendava status nadzornega organa, nenazadnje pa se tudi organ zavezuje, da bo sledil ugotovitvam in predlogom nadzornega odbora in bo ravnal skladno z zaključki iz končnega poročila, ki predlaga, da se zadeva preda v reševanje pristojnim organom za ugotavljanje suma oškodovanja občinskega premoženja. Tako situacijo pa še posebej ureja 6. člen ZDIJZ, ki v 6. točki prvega odstavka določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi kazenskega pregona ali v zvezi z njim, ali postopka s prekrški in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi. Organ se je skliceval tudi na 9. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in zaključil, da zahtevana dokumenta zapadeta pod zakonska določila o izjemah dostopa do informacij javnega značaja. Poleg tega je tudi v drugem odstavku 21. člena Poslovnika Nadzornega odbora Občine Lendava z dne 29. 1. 2018 določeno, da osnutek poročila o nadzoru ni informacija javnega značaja.

 

Prosilec je 16. 11. 2020 zoper odločbo, št. 090-0006/2020 z dne 11. 11. 2020 (v nadaljnjem besedilu izpodbijana odločba), vložil pritožbo zaradi neutemeljene zavrnitve. Prosilec je oporekal obstoju izjeme po tretjem odstavku 5.a člena ZDIJZ (varovanje tajnosti vira), saj tajnost vira prijave ne obsega tudi vsebine prijave. Glede na popolno odsotnost obrazložitve te izjeme je prosilec podvomil, da sploh gre za varovanje tajnosti vira. Glede obstoja izjeme po drugem odstavku 5.a člena ZDIJZ (varstvo nadzornega postopka) je prosilec zapisal, ob katerih pogojih je njen obstoj podan in se pri tem skliceval na predlog novele ZDIJZ-E, iz katerega je razvidno, da je bila navedena določba dodana v zakon z namenom varstva nadzornih postopkov, ki jih vodijo slovenski regulatorji s finančnega področja. Prosilec je opozoril, da ne drži navedba organa, da je nadzorni postopek še v teku. V sami obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ določno navedel, »da bo ravnal v skladu z zaključki iz končnega poročila, ki predlaga, da se zadeva preda v reševanje pristojnim organom za ugotavljanje suma oškodovanja občinskega premoženja«. Iz samih navedb organa jasno izhaja, da je nadzorni odbor izdal končno poročilo in v zaključkih dal napotila organu, kar pomeni, da je bil postopek končan. Slednje pa je skleniti tudi na podlagi članka, objavljenega v spletnem mediju Lendavainfo, z naslovom »Razkrivamo: Nadzorni odbor občine Lendava ugotovil oškodovanje občinskega proračuna. Znesek je vrtoglav.« Prosilec se tudi ni strinjal z ugotovitvami organa, da sta zahtevana dokumenta v postopku izdelave in sta še predmet posvetovanja v organu, njuno razkritje pa bi povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine. Glede na formalno obliko dokumenta in vsebino, ki predstavlja odziv organa na ugotovitve nadzornega odbora, ni moč govoriti o dokumentu v izdelavi. Prosilec je opozoril, da podrobnejše kriterije o določitvi dokumenta, ki je še v izdelavi, določa Uredba o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja, ki jih zahtevana dokumenta ne izpolnjujeta. Dokumenta v ničemer nista več predmet posvetovanja ali usklajevanja, ne glede na to, ali postopek kot tak še traja ali ne (v obravnavani zadevi je postopek sicer že končan s končnim poročilom). Prav tako sta dokumenta že pripravljena, oblikovana in zaključena in se ne bosta več spreminjala ter sta že bila posredovana drugim subjektom. Glede sklicevanja organa na izjemo po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (varstvo kazenskega postopka) prosilec v pritožbi pripominja, da zahtevana dokumenta nista bila sestavljena zaradi kazenskega pregona, ampak iz drugih namenov. Po njuni sestavi nista bila pridobljena zaradi kazenskega pregona s strani policije ali državnega tožilstva, izkazan pa ni niti nastanek škode v primeru razkritja. Pri izvajanju škodnega testa je skladno s 13. členom Uredbe treba pridobiti mnenje organa, ki obravnava zadevo v fazi predkazenskega ali kazenskega postopka, glede na to, da zahtevanih dokumentov policija ali tožilstvo sploh ne posedujeta, pa tega mnenja niti ni mogoče pridobiti, saj noben postopek ne teče. Prosilec je zahteval povrnitev stroškov po specifikaciji.

 

Organ odločbe po prejemu pritožbe ni nadomestil z novo, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom, št. 090-0006/2020-5 z dne 19. 11. 2020, odstopil v reševanje IP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.

 

IP je 25. 11. 2020 organ pozval, naj v pritožbenem postopku predloži vse dokumente, ki jih je zahteval prosilec v zahtevi z dne 19. 10. 2020, in z njimi tudi razpolaga. Zahtevane dokumente je IP prejel 2. 12. 2020. Dodatno je zaprosil še za pojasnila v zvezi z izpolnjevanjem pogojev izjeme po drugem odstavku 5.a člena ZDIJZ, ki jih je organ podal v dopisu, št. 090-0006/2020-9 z dne 9. 12. 2020.

 

Pritožba je utemeljena.

 

IP je pritožbo prosilca kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi vzel v obravnavo. Kot organ druge stopnje je skladno z 247. členom ZUP izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo je prosilec izpodbijal in v mejah njegovih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

 

V obravnavani zadevi ni sporno, da organ z zahtevanimi informacijami razpolaga, da izvirajo iz njegovega delovnega področja ter da se nahajajo v materializirani obliki. Kot predmet zahteve je organ prepoznal sledeča dokumenta: (1) Osnutek poročila o opravljenem nadzoru – izvedba nakupa poslovnega objekta Krona, št. 032-0021/2020-5 z dne 28. 6. 2020, ter (2) Odzivno poročilo na osnutek poročila o opravljenem nadzoru – izvedba nakupa poslovnega objekta Krona, št. 032-0021/2020-6 z dne 7. 8. 2020.

 

Predmet tega pritožbenega postopka je vprašanje, ali je organ pravilno uporabil materialno pravo, ko je dostop do zahtevanih dokumentov zavrnil s sklicevanjem na izjemo po drugem in tretjem odstavku 5.a člena ZDIJZ (varstvo nadzornega postopka in varovanje tajnosti vira) ter na izjemi po 6. (varstvo kazenskega postopka) in 9. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (dokument v izdelavi).

 

  1. Izjema po drugem odstavku 5.a člena ZDIJZ (varstvo nadzornega postopka)

Po določbi drugega odstavka 5.a člena ZDIJZ organ zavrne dostop do zahtevane informacije ali njeno ponovno uporabo, če se zahteva nanaša na podatek, ki je pridobljen ali sestavljen zaradi nadzornega postopka, ki ga v skladu z zakonom vodi Banka Slovenije, organ, pristojen za nadzor trga vrednostnih papirjev ali zavarovalniški nadzor, ali drug nadzorni organ, specializiran za finančni nadzor, če je nadzorni postopek še v teku. Ko je postopek nadzora zaključen, organ lahko zavrne dostop ali njeno ponovno uporabo tudi, če bi razkritje zahtevane informacije povzročilo škodo drugi osebi ali če bi to resno ogrozilo izvajanje drugih zakonskih nalog nadzorne institucije, ki je vodila postopek. IP poudarja, da morajo biti za uporabo navedene izjeme izpolnjeni trije kumulativni pogoji, in sicer, 1. da mora biti podatek pridobljen ali sestavljen zaradi nadzornega postopka, 2. da mora nadzorni postopek izvajati Banka Slovenije, organ, pristojen za nadzor trga vrednostnih papirjev ali zavarovalniški nadzor, ali drug nadzorni organ, specializiran za finančni nadzor ter 3. da mora biti nadzorni postopek v teku oz. če je že končan, da bi razkritje informacij povzročilo škodo drugi osebi. Za uporabo izjeme morajo tako biti izpolnjeni vsi trije pogoji hkrati. Izjema se izrecno nanaša na Banko Slovenije, Agencijo za trg vrednostnih papirjev in Agencijo za zavarovalniški nadzor, poleg tega pa se izjema nanaša tudi na druge nadzorne postopke, če jih v skladu z zakonom vodijo organi, specializirani za finančni nadzor. Ker tako iz same določbe kot tudi iz zakonodajnega gradiva ni mogoče razbrati, katere »druge« postopke oz. organe navedena določba zajema, je treba odločati od primera do primera.[1]

 

V izpodbijani odločbi je organ navedel zgolj, da ima Nadzorni odbor Občine Lendava status nadzornega organa, sam pa se zavezuje, da bo sledil ugotovitvam in predlogom nadzornega odbora in bo ravnal skladno z zaključki iz končnega poročila. Naknadno je IP pri organu preveril, v kateri fazi je postopek nadzora Nadzornega odbora Občine Lendava (ali je postopek še v teku, kdaj je bil začet oz. kdaj je bil končan, če je že končan) in ga pozval, da se opredeli do posameznih pogojev, ki morajo biti podani za obstoj navedene izjeme. V odgovoru z dne 9. 12. 2020 je organ pojasnil, da sta bila oba zahtevana dokumenta sestavljena zaradi nadzornega postopka glede izvedbe nakupa poslovnega objekta Krona, ki se je pričel s sklepom o izvedbi nadzora, št. 032-0021/2020-3 z dne 27. 5. 2020. Gre za dokumenta, ki sta obvezna v postopku nadzora, tako kot to določa veljavna zakonodaja in Poslovnik nadzornega odbora. V odgovoru je organ zapisal, da je nadzorni odbor končno poročilo v zadevi potrdil na svoji 14. seji 30. 9. 2020, s čimer je končno poročilo postalo dokončno.

 

IP v dosedanji praksi še ni odločal o tem, ali je nadzorni odbor občine »drug nadzorni organ, specializiran za finančni nadzor« v smislu drugega odstavka 5.a člena ZDIJZ. Ustava RS v 142. členu določa, da se občina financira iz lastnih virov. Ureditev in pristojnosti nadzornega odbora občine določa zakon. Po 32. členu Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 – ZIUOOPE) je nadzorni odbor najvišji organ nadzora javne porabe v občini. V okviru svoje pristojnosti nadzorni odbor opravlja nadzor nad ravnanjem s premoženjem občine, nadzoruje namenskost in smotrnost porabe proračunskih sredstev ter nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev. Nadzor vsebuje ugotavljanje zakonitosti in pravilnosti poslovanja pristojnih organov, organov in organizacij porabnikov občinskega proračuna in pooblaščenih oseb z občinskimi javnimi sredstvi in občinskim javnim premoženjem in ocenjevanje učinkovitosti in gospodarnosti porabe občinskih proračunskih sredstev. Glede na navedeno opredelitev statusa nadzornega organa občine je IP ugotovil, da ta sodi med druge nadzorne organe, pristojne za finančni nadzor, ki jih omenja ZDIJZ v drugem odstavku 5.a člena.

 

Prav tako po ugotovitvah IP ni dvoma, da sta bila zahtevana dokumenta sestavljena zaradi nadzornega postopka, ki ga je nadzorni odbor uvedel s sklepom z dne 27. 5. 2020. Nadzorni odbor o svojih ugotovitvah, ocenah in mnenjih izdela poročilo s priporočili in predlogi. Nadzorni odbor v skladu s statutom občine sprejme svoj poslovnik. Pri obravnavani zadevi je relevanten Poslovnik Nadzornega odbora Občine Lendava (Uradni list RS, št. 16/18), ki določa, da nadzorni odbor na osnovi poročila pooblaščene osebe pripravi in sprejme osnutek poročila nadzornega odbora o ugotovitvah, ocenah in mnenjih glede opravljenega nadzora (21. člen), v nadaljevanju pa zahteva, da nadzorni odbor osnutek poročila pošlje v pregled nadzorovani stranki, ki ima pravico in dolžnost, v roku 15 dni od prejema osnutka poročila, odgovoriti na posamezne navedbe v osnutku poročila, t.i. odzivno poročilo (22. člen).

 

Glede preostalega pogoja, da organ zavrne dostop, če gre za dokumente v zvezi z nadzornim postopkom, ki je v teku oz. ko je postopek nadzora zaključen, če bi razkritje zahtevane informacije povzročilo škodo drugi osebi ali če bi to resno ogrozilo izvajanje drugih zakonskih nalog nadzorne institucije, je IP pritrdil pritožbenim navedbam, da organ ni uspel izkazati njegovega obstoja. Že oran sam je v odgovoru z dne 9. 12. 2020 pritrdil, da je bilo končno poročilo v zadevi potrjeno 30. 9. 2020. Dejstvo, da je postopek končan, je razvidno tudi iz prosto dostopnih podatkov.[2] Prav tako je na spletni strani Občine Lendava objavljeno Končno poročilo o izvedbi opravljenega nadzora, št. 032-0021/2020-7 z dne 28. 8. 2020.[3] Tako ne more biti sporno, da je bil postopek nadzora zaključen že pred izdajo izpodbijane odločbe (tj. 11. 11. 2020), kot tudi že v času prejema zahteve za dostop do informacij (tj. 20. 10. 2020). Temu organ v dodatnem odgovoru z dne 9. 12. 2020 niti ni več oporekal, vendar pa se je pri svoji odločitvi o zavrnitvi zahteve oprl na določilo drugega odstavka 5.a člena ZDIJZ, in sicer v delu, ki pravi, da kljub temu, da je postopek nadzora zaključen, organ lahko zavrne dostop, če bi razkritje zahtevane informacije povzročilo škodo drugi osebi. Kot je zatrjeval, je v konkretnem postopku, ki se nanaša na nakup nepremičnine, druga stranka (prodajalec) aktiven gospodarski subjekt, ki tekoče posluje in bi razkritje ugotovitev nadzora lahko negativno vplivalo na njegovo poslovanje in na njegovo dobro ime. Na objavljeno informacijo v spletnem mediju Lendavainfo.com pa organ ni imel vpliva, saj gre za samostojen in neodvisen medij, ki ga ni ustanovila občina. Po mnenju IP organ ni uspel izkazati škodo, ki bi z razkritjem zahtevanih informacij nastala drugi osebi. Pavšalne navedbe, da bi razkritje ugotovitev nadzora nad izvedbo nakupa poslovnega objekta lahko negativno vplivalo na poslovanje in dobro ime prodajalca, tj. pravne osebe, ki je z organom (tj. v obravnavani zadevi občina) sklenila pravni posel, ne zadoščajo za izkazovanje navedene škode. Po ustaljeni sodni praksi je dokazno breme nastanka škode na organu, ki ga po mnenju IP organ ni dosegel. Poleg tega je organ porabnik javnih sredstev, zato na trgu ne nastopa brez omejitev, česar se morajo zavedati tudi poslovni subjekti, ki vstopajo v takšna obligacijska razmerja. Podobno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče v sodbi, št. I U 764/2015-27 z dne 24. 8. 2016, citirano: »vsak, ki sklene pravni posel z osebo javnega prava, se mora zavedati, da sklepa pravni posel z javnim sektorjem, v katerem veljajo posebna pravila o transparentnosti, javnosti in odgovornosti, zato niti ni bistveno, ali je tisti, ki sklepa pogodbe z javnim sektorjem oseba javnega prava ali pa ni javnopravni subjekt«. Vsebina obeh zahtevanih dokumentov je ravnanje organa s stvarnim premoženjem, ki po Zakonu o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 11/18 in 79/18; v nadaljnjem besedilu ZSPDSLS-1) pomeni pridobivanje, razpolaganje, upravljanje in najemanje tega premoženja. Navedeni zakon zavezuje organ tudi k načelom javnosti in preglednosti. Ta v 8. in 9. členu določa, da se v postopkih ravnanja s stvarnim premoženjem in pri sprejemanju odločitev zagotavlja preglednost vodenja postopkov in sprejemanja odločitev ter da je to ravnanje javno, če zakon ne določa drugače.

 

IP je tako ugotovil, da v obravnavani zadevi pogoji za sklicevanje na izjemo po drugem odstavku 5.a. člena ZDIJZ niso izpolnjeni.

 

  1. Izjema po tretjem odstavku 5.a člena ZDIJZ (varovanje tajnosti vira)

 

Po določbi tretjega odstavka 5.a člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije ali njeno ponovno uporabo, če se zahteva nanaša na podatek, glede katerega zakon določa varovanje tajnosti vira. Glede na popolno odsotnost obrazložitve te izjeme se IP do razlogov niti ne more opredeliti. Po skrbnem pregledu zahtevanih dokumentov ni zasledil vsebine, ki bi razkrivala morebitnega prijavitelja domnevnih kršitev, zato se IP strinja s prosilcem, ki je izrazil dvom, ali pri zavrnitvi dostopa sploh gre za varovanje tajnosti vira.

 

  1. Izjema po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (varstvo kazenskega postopka)

 

Po določbi 6. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi kazenskega pregona ali v zvezi z njim, in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi. Za obstoj navedene izjeme morata biti podana oba pogoja hkrati, in sicer, 1. da je bil podatek pridobljen ali sestavljen zaradi kazenskega pregona ali v zvezi z njim in 2. da bi razkritje informacije škodovalo izvedbi postopka. Organ se v izpodbijani odločbi ni opredelil do nobenega od njiju. Kljub temu, da je dokazno breme o obstoju posamezne izjeme na organu, se je IP opredelil do nje. Ker organ z zahtevanimi informacijami razpolaga že iz naslova opravljenega nadzora po 32. členu Zakona o lokalni samoupravi, na katerega je moral pripraviti odzivno poročilo, pogoj, da je bil podatek pridobljen ali sestavljen zaradi kazenskega pregona, ni izpolnjen. Organ namreč z ničemer ni izkazal, da bi zahtevana dokumenta pridobili organi pregona in odkrivanja kaznivih dejanj, zato ker bi uvedli (pred)kazenski postopek. Ob ugotovitvi, da eden izmed pogojev ni izpolnjen, IP niti ni treba ugotavljati, ali je izpolnjen tudi preostali.

 

  1. Izjema po 9. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (dokument v izdelavi)

 

Po določbi 9. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostopa do informacij javnega značaja, kadar gre za podatek iz dokumenta, ki je v postopku izdelave, in je še predmet posvetovanja v organu, njegovo razkritje pa bi povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine. Tudi te izjeme organ ni v ničemer konkretiziral. Dodatno je v odgovoru z dne 9. 12. 2020 poudaril, da je bil nadzorni postopek v času priprave osnutka poročila in odzivnega poročila še v teku, zato nobeden od zahtevanih dokumentov ni imel vsebine dokončnih ugotovitev nadzora. Za obstoj navedene izjeme morajo biti kumulativno izpolnjeni trije pogoji, in sicer, 1. dokument mora biti še v postopku izdelave pri organu, 2. dokument mora biti še predmet posvetovanja v organu, in 3. razkritje dokumenta bi povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine (specifični škodni test), pri čemer je dokazno breme glede obstoja škode zaradi napačnega razumevanja vsebine dokumenta na organu. Podrobnejše kriterije za določitev dokumentov, ki so še v postopku izdelave, določa 4. člen Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 24/16; v nadaljnjem besedilu Uredba). Ta v prvem odstavku določa, da se za podatke iz dokumenta, ki je v postopku izdelave in ga vodi organ, štejejo podatki, ki se nahajajo v dokumentu, ki ga še ni podpisala in odposlala ali kako drugače zaključila uradna oseba organa, ki je z veljavnimi predpisi pooblaščena za odločanje. Organ ni v ničemer konkretno navedel izpolnjevanja zahtevanih pogojev, s pregledom zahtevanih dokumentov pa tudi ni razvidno, kako bi bila lahko dokumenta šele v postopku izdelave, če vsebujeta vse bistvene sestavine dopisa, ki je bil podpisan in posredovan drugemu organu v izjasnitev. Tudi iz same vsebine ne izhaja, da bi bila dokumenta nedokončana ali šele v postopku posvetovanja pri organu, saj so ugotovitve in odgovori v njiju konkretni in sklepčni, priporočila zaključena in strukturirana z zaključkom in pozivom za odzivno poročilo. IP se strinja s pritožbeno navedbo, da zahtevana dokumenta ne izpolnjujeta kriterijev za določitev dokumenta, ki je še v izdelavi. Dokumenta sta nesporno zaključena, saj sta oba podpisana in odposlana. Zaključila sta ju uradni osebi organa oz. nadzornega odbora organa, ki sta z veljavnimi predpisi pooblaščeni za odločanje. Poleg tega je tudi organ v odzivu na poročilo zapisal (kot je citiral v izpodbijani odločbi in na kar opozarja prosilec v pritožbi), »/…/ da bo ravnal v skladu z zaključki iz končnega poročila /…/«. IP je zaključil, da pogoji za sklicevanje na izjemo po 9. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ niso izpolnjeni.

 

  1. Sklepno

 

V zvezi z navedbami organa, da Poslovnik Nadzornega odbora Občine Lendava določa, da osnutek poročila ni informacija javnega značaja, IP pojasnjuje, da je dostop do informacij javnega značaja ustavna pravica, njen dostop pa lahko omeji samo zakon.[4] Dostopa do informacij javnega značaja torej ni moč odtegniti s sklicevanjem na poslovnik, saj poslovnik ni zakon, zakon (konkretno ZDIJZ) pa izjeme od prostega dostopa določa v 5.a členu in prvem odstavku 6. člena. Tako same izjeme od prostega dostopa ni mogoče utemeljiti niti s klavzulo na samem dokumentu, da ni informacija javnega značaja.

 

IP ni ugotovil niti obstoja katerekoli druge izjeme od prostega dostopa po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ. Poleg tega so podatki, ki se nanašajo na porabo javnih sredstev, po prvi alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ absolutno javni podatki. Iz navedene določbe jasno izhaja, da je že zakonodajalec pretehtal, da javni interes za razkritje podatkov pretehta vselej (tudi ne glede na morebitno izjemo poslovne skrivnosti), kadar gre za podatke, ki predstavljajo podatke o porabi javnih sredstev. Pojem porabe javnih sredstev pa nedvomno povezujemo s položajem, ko organ lokalne skupnosti troši javna sredstva, kar se je v obravnavanem primeru tudi zgodilo, saj je organ kupil poslovno stavbo. S tega vidika zahtevane informacije v obravnavani zadevi predstavljajo pomembne elemente v ravnanju s stvarnim premoženjem lokalne skupnosti in je z njihovim razkritjem tudi zadoščeno navedenima načeloma javnosti in preglednosti pri ravnanju s stvarnim premoženjem samoupravnih lokalnih skupnosti.

 

Glede na skopo obrazložitev izpodbijane odločbe je IP ugotovil, da organ ni izpolnil osnovnega navedbenega niti dokaznega bremena glede izpolnjevanja posameznih pogojev, ki morajo biti podani za obstoj izjem od prostega dostopa do informacij javnega značaja. Tako je IP zaključil, da obravnavane izjeme niso podane in zahtevana dokumenta, tj. Osnutek poročila o opravljenem nadzoru, št. 032-0021/2020-5 z dne 28. 6. 2020, ter Odzivno poročilo na osnutek poročila o opravljenem nadzoru, št. 032-0021/2020-6 z dne 7. 8. 2020, predstavljata prosto dostopne informacije javnega značaja. To pomeni, da je organ na prvi stopnji napačno uporabil materialno pravo, na podlagi katerega je bilo odločeno o zadevi, zato je IP pritožbi prosilca ugodil ter na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP izpodbijano odločbo odpravil in sam rešil zadevo, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

 

Ker je razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja dopustno v primeru, ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ), IP ni odredil prekritja osebnih podatkov posameznikov, ki so v zahtevanih dokumentih navedeni v kontekstu opravljanja javne funkcije ali svojih nalog iz delovnega razmerja javnih uslužbencev.

 

Prosilec je v pritožbi zoper odločbo organa, št. 090-0006/2020 z dne 11. 11. 2020, zahteval tudi povrnitev stroškov pritožbenega postopka. Gre za materialne stroške ter za pravno zastopanje po odvetniški tarifi, ki nedvomno predstavljajo stroške upravnega postopka iz prvega odstavka 113. člena ZUP. V konkretnem primeru ni sporno, da se je postopek začel na zahtevo prosilca, saj se postopek za dostop do informacij javnega značaja skladno z 12. členom ZDIJZ lahko začne zgolj in samo na zahtevo prosilca. Po prvem odstavku 118. člena ZUP organ v odločbi odloči o stroških postopka, kdo jih trpi, koliko znašajo, ter komu in v katerem roku jih je treba plačati. Prvi odstavek 113. člena ZUP določa, da gredo stroški postopka v breme tistega, na katerega zahtevo se je postopek začel. Stroški postopka so tisti stroški, ki nastanejo organu ali stranki med postopkom ali zaradi postopka (potni stroški uradnih oseb, izdatki za priče, izvedence, tolmače, ogled, pravno zastopanje, oglase, prihod, izgubo dohodka, strokovno pomoč, odškodnina za škodo, ki nastane pri ogledu, ipd.). Pravilo, da se v primeru, če se postopek začne na zahtevo stranke, stroški odmerijo v breme stranke, ki je postopek začela, velja tudi kadar stroške odmerja upravni organ druge stopnje (konkretno IP). Drugi odstavek 118. člena ZUP, ki ureja položaj, ko upravni organ odloča o stroških, ki so nastali v postopku s pravnimi sredstvi, namreč za odločanje o stroških ne določa drugačnih pravil, kot pri takem odločanju veljajo na prvi stopnji. Zahtevi prosilca za povračilo stroškov (pravno zastopanje in materialne stroške) torej ni mogoče ugoditi, o čemer je IP odločil v 2. točki izreka te odločbe.

 

Posebni stroški v tem postopku niso nastali (3. točka izreka te odločbe). Ta odločba je skladno s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – UPB, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16 in 30/18 – ZKZaš) oproščena plačila upravne takse.

 

 

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

Postopek vodila:

Karolina Kušević, univ. dipl. prav.,

svetovalka IP

 

 

 

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka

 


[1] Tako je IP v odločbi, št. 090-5/2017/11 z dne 2. 3. 2017, zavzel stališče, da Računsko sodišče sodi med »druge nadzorne organe, pristojne za finančni nadzor«, saj njegovo ureditev in pristojnosti določa zakon, ki ga v 1. členu opredeljuje kot najvišji revizijski organ za kontrolo državnih računov, državnega proračuna in celotne javne porabe v Republiki Sloveniji.

[2] http://lendavainfo.com/razkrivamo-nadzorni-odbor-obcine-lendava-ugotovil-oskodovanje-obcinskega-proracuna-znesek-je-vrtoglav/ (december 2020).

[3] https://www.lendava.si/sites/default/files/datoteke/priponke/koncno_porocilo_nool_-_nakup_krone_2019.pdf (december 2020).

[4] Drugi odstavek 39. člena Ustave RS: Vsakdo ima pravico dobiti informacijo javnega značaja, za katero ima v zakonu utemeljen pravni interes, razen v primerih, ki jih določa zakon.