Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

FOIA Decisions

+ -
Date: 06.08.2019
Title: prosilec - Občina Kamnik
Number: 090-175/2019
Category: Javni uslužbenci, funkcionarji, Osebni podatek
Status: Sustained in part


POVZETEK:

IP je v pritožbenem postopku presojal odločitev Občine Kamnik, ki je prosilki delno zavrnila dostop do zapisnika seje sveta krajevne skupnosti, pri čemer je iz razloga varstva osebnih podatkov prekrila tudi podatke o imenih in priimkih članov sveta krajevne skupnosti, predsednika sveta in članov nadzornega odbora. V obravnavanem primeru IP ni sledil stališču organa, da gre za varovane osebne podatke. Vsi navedeni posamezniki se v zapisniku namreč pojavljajo v zvezi z izvajanjem njihovih javnopravnih nalog, torej v javnopravni funkciji in ne v zasebnem svojstvu. Posledično gre torej za osebne podatke, ki upoštevaje 1. alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ ne morejo pomeniti izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja, ker so v zvezi z opravljanjem javne funkcije.

 

ODLOČBA:


Številka: 090-175/2019/2
Datum: 6. 8. 2019

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu 100-17/2006/161 z dne 25. 5. 2018, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odst. 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ) prvega odstavka 252. člena ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …………..(dalje prosilka) z dne 17. 7. 2019, zoper odločbo Občine Kamnik, Glavni trg 24, 1240 Kamnik (v nadaljevanju organ), št. 090-0011/2019-1/3 z dne 10. 7. 2019, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo


ODLOČBO:


1.    Pritožbi prosilke z dne 17. 7. 2019 zoper odločbo Občine Kamnik, št. 090-0011/2019-1/3 z dne 10. 7. 2019 se delno ugodi in se 1. točka izreka izpodbijane odločbe delno odpravi ter se odloči: Organ je dolžan v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe prosilki posredovati fotokopijo Zapisnika 8. redne seje sveta KS Motnik z dne 18. 2. 1997, na način, da so iz njega razvidni še naslednji podatki:
a)    na str. 1, zgoraj, navedba navzočih in odsotnih (imena in priimki le – teh),
b)    v točki Ad. 3.2, v šestem odstavku, ime in priimek člana KS Motnik, ki se ga zadolži, da organizira dobavo kandelabrov,
c)    v točki Ad. 4, v drugem odstavku, imeni in priimka dveh članov KS Motnik, ki pridobita soglasja,
d)    na str. 2, spodaj, ime in priimek tajnika KS Motnik in predsednika sveta KS Motnik ter podpisa le – teh.

2.    V preostalem delu se pritožba prosilke, iz razloga varstva osebnih podatkov, zavrne.

3.    Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

    
OBRAZLOŽITEV:

Prosilka je od Krajevne skupnosti Motnik dne 28. 5. 2019 po ZDIJZ zahtevala naslednje dokumente:
-    Zapisnik 8. redne seje Krajevne skupnosti Motnik z dne 18. 12. 1997 in
-    Gradivo za 8. redno sejo Krajevne skupnosti Motnik z dne 18. 12. 1997.

Organ je dne 10. 7. 2019 izdal odločbo št. 090-0011/2019-1/3, s katero je delno ugodil zahtevi prosilke za posredovanje zapisnika 8. redne seje Krajevne skupnosti Motnik, tako da je v zapisniku prekril osebne podatke. Zahtevo za dostop do gradiva za 8. redno sejo Krajevne skupnosti Motnik je organ zavrnil, iz razloga neobstoja dokumentov. V obrazložitvi predmetne odločbe organ pojasnjuje, da je dne 8. 7. 2019 prejel dopis Krajevne skupnosti Motnik, s katerim mu je ta odstopila v reševanje vlogo prosilke. Upoštevaje dejstvo, da gre v primeru KS Motnik za ožji del občine, ki ima pravno subjektiviteto in za katero izvaja strokovne naloge organ, je ta prevzel v nadaljnje reševanje zahtevo prosilke. Po podrobnem pregledu dokumentacije je organ pozval KS Motnik, da še enkrat preveri arhivsko gradivo in občinski upravi posreduje odgovor na vprašanje, ali je bila v letu 1997 izvedena 8. redna seja KS Motnik, kot tudi, ali je bilo za omenjeno sejo priloženo morebitno gradivo k posameznim točkam dnevnega reda. KS Motnik je še enkrat preverila arhivsko dokumentacijo in glede na priporočilo, da preveri obstoj gradiva za posamezne seje, pri čemer naj spregleda morebitno napačno navedbo datuma izvedene seje, sporočila, da je v gradivu, s katerim razpolaga, dejansko našla zapisnik 8. redne seje KS Motnik, vendar slednji ni datiran z datumom, kot ga je navedla prosilka (18.12.1997), pač pa iz dokumenta nedvomno izhaja, da je bila omenjena 8. redna seja KS Motnik izvedena dne 18. 2. 1997. Nadalje iz odgovora KD Motnik izhaja, da gradivo članom sveta KS za obravnavo posameznih točk dnevnega reda omenjene seje ni bilo priloženo. Organ dalje navaja, da je kot zavezanec po ZDIJZ dolžan ugotoviti, ali zahtevane informacije predstavljajo katero izmed zakonskih izjem, navedenih v prvem odstavku 6. člena ZDIJZ. Med te sodi tudi izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki kot izjemo določa osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Po podrobnejšem vpogledu vsebine zapisnika je organ ugotovil, da so v njem osebni podatki, za katere veljajo določila ZVOP-1 in jih je organ dolžan varovati, zato je organ varovane osebne podatke prekril in prosilki do dokumenta omogočil delni dostop.

Zoper odločbo organa št. 090-0011/2019-1/3 z dne 10. 7. 2019 (dalje izpodbijana odločba) je prosilka dne 17. 7. 2019 pri organu vložila pritožbo. Navaja, da se ne strija s prekritjem naslednjih delov zapisnika 8. redne seje sveta KD Motnik z dne 18. 2. 1997, in sicer v vseh točkah a), b), c) in d). Delovanje KS je javno, člani KS so bili javno izvoljeni in tudi dotična seja ni bila tajna. Imena in priimki ter naslovi članov KS Motnik so bili tudi javno objavljeni v Uradnem list RS, št. 35/1996, v Poročilu o izidu volitev.

Pritožbo prosilca je organ dne, 23. 7. 2019, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeni osebi, odstopil v reševanje IP. V odstopu pritožbe organ med drugim navaja, da je glede prekritja poimenske navedbe članov sveta KS Motnik sledil določbi Zakona o lokalni samoupravi, ki glede opredelitve, kdo so nosilci javnih funkcij, v 34. a členu izrecno določa, da se med občinske funkcionarje uvrščajo člani občinskega sveta, župan in podžupan občine. Glede pritožbene navedbe prosilke, da so bili člani KS Motnik javno objavljeni, meni, da slednje še ne pomeni, da tovrstni podatki, pridobljeni in uporabljeni za točno določen in enkraten namen – to je izključno za izvedbo lokalnih volitev, kamor sodijo tudi volitve v KS kot ožjega dela občine – pridobijo samostojen status javno dostopnih osebnih podatkov, ki jih je mogoče kadarkoli obdelovati za katerikoli namen.

Pritožba je delno utemeljena.

IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti izpodbijano odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. IP prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

IP primarno ugotavlja, da se prosilka pritožuje zoper 1. točko izreka izpodbijane odločbe, torej v delu, v katerem je organ njeno zahtevo za dostop do zapisnika 8. redne seje Krajevne skupnosti Motnik delno zavrnil tako, da je v zapisniku prekril po njegovem mnenju varovane osebne podatke. Zoper 2. točko izreka izpodbijane odločbe se prosilka ne pritožuje, tako da ta del ni predmet tega pritožbenega postopka in je postal dokončen.

Ker se organ v obrazložitvi izpodbijane odločbe sklicuje, da je zahtevo prosilke treba delno zavrniti zaradi obstoja izjeme varstva osebnih podatkov, prosilka pa v pritožbi zatrjuje, da ji organ ni omogočil pravilnega dostopa in da je prekril tudi nevarovane osebne podatke, je IP v nadaljevanju presojal, ali je zatrjevana izjema varstva osebnih podatkov podana in v katerem delu.

Glede izjeme varstva osebnih podatkov po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ IP najprej pripominja, da se poleg Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB; v nadaljnjem besedilu ZVOP-1) od 25. 5. 2018 dalje v Republiki Sloveniji uporablja Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Uradni list Evropske unije, št. L 119 z dne 4. 5. 2106 in nasl.; v nadaljnjem besedilu Splošna uredba o varstvu podatkov). Ker Splošna uredba o varstvu podatkov velja neposredno, na nacionalnem nivoju pa novega zakona, ki bi zagotovil izvajanje njenih določb, (še) ni, je treba glede varstva osebnih podatkov spoštovati določbe Splošne uredbe o varstvu podatkov. Ob tem je mogoče ugotoviti, da predmetna uredba bistveno ne spreminja definicije osebnega podatka.

Po določilu člena 4, pododstavka (1), pomeni osebni podatek katerokoli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom (v nadaljnjem besedilu: posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki); določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika.

Splošna uredba o varstvu podatkov v členu 86 določa, da javni organi oziroma javno ali zasebno telo lahko v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4, pododstavku (2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim tudi, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e).

Tako zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov, upoštevajoč točko c člena 6(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov, lahko predstavlja tudi ZDIJZ. Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je torej dopustno v primeru, ko organ odloči, da je treba podatke razkriti zaradi prevladujočega javnega interesa (drugi odstavek 6. člena ZDIJZ), ali ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo tudi podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ).

V obravnavanem primeru IP ni sledil stališču organa, da gre pri imenih in priimkih članov sveta KS, tajnika KS, predsednika KS in članov NO KS, za varovane osebne podatke. Vsi navedeni posamezniki se v zapisniku namreč pojavljajo v zvezi z izvajanjem njihovih javnopravnih nalog, torej v javnopravni funkciji in ne v zasebnem svojstvu. Posledično gre torej za osebne podatke, ki upoštevaje 1. alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ ne morejo pomeniti izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja, ker so v zvezi z opravljanjem javne funkcije. Podobno stališče je IP že zavzel v svoji praksi, in sicer v odločbi pod opr. št. 090-221/2010/1 z dne 17. 12. 2010. IP ob tem ne more slediti organu, da so osebni podatki članov sveta KS Motnik varovani, ker člane krajevnih skupnosti 34. a člen Zakona o lokalni samoupravi ne šteje izrecno med nosilce občinskih javnih funkcij. Da gre pri članih sveta krajevnih skupnosti za posameznike, ki opravljajo javnopravne naloge, namreč izhaja tako iz načina njihovega imenovanja, kot tudi iz zakonske ureditve, ki ureja delovanje krajevnih skupnosti kot ožjih delov občin, zakon pa ureja tudi njihovo financiranje. Kot izhaja iz Zakona o lokalnih volitvah  - ZLV so člani svetov krajevnih skupnosti voljeni predstavniki ljudstva, ki se volijo na podlagi splošne in enake volilne pravice na svobodnih in neposrednih volitvah s tajnim glasovanjem. 109. člena ZLV določa, da se za volitve članov svetov krajevnih skupnosti in članov svetov vaških skupnosti kot delov občine smiselno uporabljajo določbe tega zakona, ki veljajo za večinske volitve v občinski svet. Iz prvega odstavka 18. člena Zakona o lokalni samoupravi  - ZLS ob tem izhaja, da se na območju občine lahko ustanovijo ožji deli občine (krajevne, vaške ali četrtne skupnosti). Ime in območje ožjega dela občine se določi s statutom občine. 19. člen ZLS določa, da je organ ožjega dela občine svet, ki ga izvolijo volilni upravičenci s stalnim prebivališčem na območju ožjega dela občine. Način izvolitve članov sveta ožjega dela občine določa zakon. Člani sveta ožjega dela občine (krajevne skupnosti) ne morejo biti župan, podžupan, član nadzornega odbora občine in javni uslužbenec v občinski upravi. Po 19. č členu ZLS se za financiranje ožjih delov občine uporabljajo določbe zakona, ki ureja javne finance o financiranju neposrednih uporabnikov občinskega proračuna.

Ustanovitev, delovanje in pristojnosti krajevnih skupnosti na območju Občine Kamnik, dalje ureja tudi Statut organa, to je Statut Občine Kamnik  (dalje Statut), ki predmetne določbe vsebuje v IX. poglavju (v čl. 79. -91.). 82. člen Statuta določa naloge krajevnih skupnosti, pri čemer določa, da krajevne skupnosti sodelujejo pri opravljanju javnih zadev v občini, 83. člen določa volitve v svet krajevne skupnosti, 85. člen pa izrecno ureja nepoklicnost in nezdružljivost opravljanja funkcije člana sveta krajevne skupnosti z opravljanjem drugih funkcij ali delom v občinski upravi, kot to ureja zakon. Zadnji odstavek 86. člena Statuta ob tem pravi, da se za delovanje sveta krajevne skupnosti smiselno uporablja poslovnik občinskega sveta. IP je nadalje vpogledal v Poslovnik občinskega sveta Občine Kamnik , ki v II. poglavju izrecno ureja področje javnosti delovanja, pri čemer v 7. členu določa, da je delovanje sveta in njegovih delovnih teles javno. Javnost dela se zagotavlja z objavljanjem sklicev sej z dnevnimi redi in gradivi, obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, posredovanjem posebnih pisnih sporočil občanom in sredstvom javnega obveščanja o sprejetih odločitvah, zagotavljanjem sodelovanja občanov pri pripravi splošnih aktov občine, navzočnostjo občanov in predstavnikov sredstev javnega obveščanja na sejah sveta in delovnih teles ter na druge načine, ki jih določata statut občine in ta poslovnik. Izhajajoč iz 86. člena Statuta (smiselna uporaba poslovnika tudi za delovanje svetov krajevnih skupnosti), vse navedeno glede javnosti delovanja velja tudi za delovanje sveta krajevne skupnosti.

Iz vsega navedenega po mnenju IP tako nedvomno izhaja, da gre pri delovanju vseh organov krajevnih skupnosti za javnopravno delovanje, posamezniki, ki te javnopravne naloge opravljajo, pa izvajajo javno funkcijo v funkcionalnem smislu (v imenu in za račun krajevne skupnosti opravljajo javnopravne naloge), zato njihovi osebni podatki niso varovani. Posledično je IP odločil, da je pritožba prosilke v tem delu utemeljena in da ji mora organ omogočiti dostop do zahtevanega zapisnika na način, da bodo iz njega razvidni tudi podatki o članih sveta krajevne skupnosti, tajniku in predsedniku KS ter članih NO KS, na način, kot je določen v tč. 1 izreka te odločbe.

IP je nadalje z vpogledom v zapisnik, ki je predmet presoje v tem postopku, ugotovil, da ta vsebuje tudi varovane osebne podatke, in sicer podatke o posameznikih, ki niso člani organov krajevne skupnosti (pod  točko Ad. 3.2, v prvem in drugem odstavku – navedba dveh posameznikov ter pod tč. ad. 4, v tretjem odstavku – navedba lastnikov zemljišč). V tem delu IP ni našel pravne podlage za razkritje osebnih podatkov, zato je sledil odločitvi organa in pritožbo prosilke v tem delu zavrnil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Posledično je IP zaključil, da je pritožba prosilke delno utemeljena. Na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP je izpodbijano odločbo v 1. točki izreka delno odpravil ter v tem delu sam rešil zadevo. V delu, v katerem je ugotovil obstoj varovanih osebnih podatkov, pa je pritožbo prosilke, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot neutemeljeno zavrnil.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 106/2010-UPB5) oproščena plačila upravne takse.


Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, lahko pa se sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

Informacijski pooblaščenec:
mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.,
namestnica pooblaščenke