Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

FOIA Decisions

+ -
Date: 06.07.2020
Title: prosilec - Občina Horjul
Number: 090-101/2020
Category: Javni uslužbenci, funkcionarji, Osebni podatek
Status: Refused


POVZETEK:

IP je v pritožbenem postopku presojal odločitev Občine Horjul, ki je prosilcu posredovala zapisnike Vaškega odbora Zaklanec, na način, da je v njih prekrila imena in priimke članov Vaškega odbora Zaklanec, zaradi varstva osebnih podatkov. V obravnavanem primeru IP ni sledil stališču organa, da gre za varovane osebne podatke. Vsi navedeni posamezniki se v zapisniku namreč pojavljajo v zvezi z izvajanjem njihovih javnopravnih nalog, torej v javnopravni funkciji in ne v zasebnem svojstvu. Posledično gre torej za osebne podatke, ki upoštevaje 1. alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ ne morejo pomeniti izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja, ker so v zvezi z opravljanjem javne funkcije.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-101/2020/2

Datum: 6. 7. 2020

 

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec) z dne 6. 6. 2020, zoper odločbo Občine Horjul, Občinski trg 1, 1354 Horjul (v nadaljevanju organ), št. 090-0003/2019-8 z dne 20. 5. 2020, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

 

 

ODLOČBO:

 

  1. Pritožbi prosilca z dne 6. 6. 2020 zoper odločbo Občine Horjul, št. 090-0003/2019-8 z dne 20. 5. 2020 se ugodi in se izpodbijana odločba odpravi ter se odloči: Organ je dolžan v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe prosilcu posredovati fotokopije zapisnikov Vaškega odbora Zaklanec, na način, da bodo iz njih razvidna tudi imena in priimki vseh članov Vaškega odbora Zaklanec, in sicer v naslednjih zapisnikih:
  • Zapisnik zbora vaščanov z dne 25. 1. 2019;
  • Zapisnik 1. sestanka VO Zaklanec z dne 15. 2. 2019;
  • Zapisnik 2. sestanka VO Zaklanec z dne 7. 5. 2019;
  • Zapisnik sestanka na Občini Horjul, ki je bil sklican na predlog predsednika VO Zaklanec z dne 3. 7. 2019;
  • Zapisnik 3. sestanka VO Zaklanec z dne 19. 9. 2019;
  • Zapisnik 4. sestanka Vaškega odbora Zaklanec z dne 11. 2. 2020.
  1. Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

 

                                                                                          

OBRAZLOŽITEV:

 

Prosilec je dne 27. 11. 2019 na organ naslovil zahtevo za posredovanje vseh zapisnikov Vaškega odbora Zaklanec v tem mandatu.

 

Zahtevo prosilca je organ v celoti zavrnil z odločbo št. 090-0003/2019-3 z dne 16. 12. 2019. V obrazložitvi je organ pojasnil, da zahtevane listine ne izvirajo iz delovnega področja organa, prav tako prosilec ni določno opredelil informacij, s katerimi se želi seznaniti. Na podlagi navedenega je organ zahtevo prosilca, skladno s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ, v povezavi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ, zavrnil.

 

Dne 24. 12. 2019 je prosilec vložil pritožbo zoper odločbo organa št. 090-0003/2019-3 z dne 16. 12. 2019. Po prejemu pritožbe je organ zadevo rešil drugače in izpodbijano odločbo nadomestil z novo odločbo št. 090-0003/2019-8 z dne 20. 5. 2020, s katero je zahtevi prosilca delno ugodil. V obrazložitvi je organ povzel zahtevo prosilca in pojasnil, da je s strani Vašega odbora Zaklanec, v času prejete pritožbe z dne 24. 12. 2019, pridobil zahtevane zapisnike Vaškega odbora Zaklanec in jih prosilcu posredoval na način, da je v njih prekril osebne podatke na podlagi Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A; v nadaljevanju ZVOP-1).

 

Dne 6. 6. 2020 je prosilec vložil pritožbo zoper odločbo organa št. 090-0003/2019-8 z dne 20. 5. 2020, v kateri je navedel, da mu je organ posredoval zapisnike sestankov Vaškega odbora Zaklanec s prekritimi imeni članov Vaškega odbora Zaklanec. Prosilec je pojasnil, da so člani vaškega odbora pristali na funkcijo v vaškem odboru, kar pomeni, da so javne osebnosti v smislu dostopa do izjav in stališč, ki jih zastopajo na sestankih. Glede na navedeno prosilec zahteva, da mu organ posreduje zahtevane dokumente, v katerih niso prekrita imena članov Vaškega odbora Zaklanec.

 

Organ odločbe po prejemu pritožbe ni nadomestil z novo, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom št. 090-0003/2019-12 z dne 18. 6. 2020, odstopil v reševanje IP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.

 

Pritožba je delno utemeljena.

 

IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti izpodbijano odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. IP prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

 

V obravnavani zadevi ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ in da razpolaga z zahtevanimi informacijami. V pritožbi z dne 6. 6. 2020 prosilec oporeka zavrnitvi dostopa do imen članov Vaškega odbora Zaklanec.

 

Predmet tega pritožbenega postopka je torej vprašanje, ali je organ ravnal pravilno, ko je prosilcu posredoval zapisnike Vaškega odbora Zaklanec s prekritimi imeni in priimki članov Vaškega odbora Zaklanec, sklicujoč se na izjemo od prostega dostopa iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (varstvo osebnih podatkov).

 

Po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

 

Glede izjeme varstva osebnih podatkov po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ IP pojasnjuje, da se je s 25. 5. 2018 začela uporabljati Splošna uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov)[1]. Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov je torej pravni akt, ki ureja varstvo osebnih podatkov in v določenih delih zamenjuje Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A; v nadaljevanju ZVOP-1), kar pomeni, da se v določenih delih ZVOP-1 ne uporablja več.

 

Po določilu člena 4, pododstavka (1), pomeni osebni podatek katerokoli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom (v nadaljnjem besedilu: posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki); določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika.

 

Splošna uredba o varstvu podatkov v členu 86 določa, da javni organi oziroma javno ali zasebno telo lahko v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4, pododstavku (2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim tudi, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e).

 

Tako zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov, upoštevajoč točko c člena 6(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov, lahko predstavlja tudi ZDIJZ. Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je torej dopustno v primeru, je treba podatke razkriti zaradi prevladujočega javnega interesa (drugi odstavek 6. člena ZDIJZ), ali ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo tudi podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ).

 

V obravnavanem primeru IP ni sledil stališču organa, da gre pri imenih in priimkih članov Vaškega odbora Zaklanec za varovane osebne podatke. Vsi navedeni posamezniki se v zapisnikih Vaškega odbora Zaklanec pojavljajo v zvezi z izvajanjem njihovih javnopravnih nalog, torej v javnopravni funkciji in ne v zasebnem svojstvu. Posledično gre torej za osebne podatke, ki upoštevaje 1. alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ ne morejo pomeniti izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja, ker so v zvezi z opravljanjem javne funkcije. IP ob tem ne more slediti organu, da so osebni podatki članov vaškega odbora varovani. Da gre pri članih vaškega odbora za posameznike, ki opravljajo javnopravne naloge, namreč izhaja tako iz načina njihovega imenovanja, kot tudi iz zakonske ureditve, ki ureja delovanje vaških odborov kot ožjih delov občin, zakon pa ureja tudi njihovo financiranje. Kot izhaja iz Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 94/07, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZLV) se člani občinskih svetov, župani in člani svetov krajevnih, vaških in četrtnih skupnosti volijo na podlagi splošne in enake volilne pravice na svobodnih in neposrednih volitvah s tajnim glasovanjem. 109. člena ZLV določa, da se za volitve članov svetov krajevnih skupnosti in članov svetov vaških skupnosti kot delov občine smiselno uporabljajo določbe tega zakona, ki veljajo za večinske volitve v občinski svet. Iz prvega odstavka 18. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZLS) ob tem izhaja, da se na območju občine lahko ustanovijo ožji deli občine (krajevne, vaške ali četrtne skupnosti). Ime in območje ožjega dela občine se določi s statutom občine. 19. člen ZLS določa, da je organ ožjega dela občine svet, ki ga izvolijo volilni upravičenci s stalnim prebivališčem na območju ožjega dela občine. Način izvolitve članov sveta ožjega dela občine določa zakon. Člani sveta ožjega dela občine (vaške skupnosti) ne morejo biti župan, podžupan, član nadzornega odbora občine in javni uslužbenec v občinski upravi. Po 19. č členu ZLS se za financiranje ožjih delov občine uporabljajo določbe zakona, ki ureja javne finance o financiranju neposrednih uporabnikov občinskega proračuna.

 

Ustanovitev, delovanje in pristojnosti vaških odborov na območju Občine Horjul, dalje ureja tudi Statut organa, to je Statut Občine Horjul[2] (dalje Statut), ki predmetne določbe vsebuje v III. poglavju v členih (64-68). 64. člen statuta določa, da ima občina zaradi zagotovitve povezovanja in sodelovanja pri opravljanju javnih zadev ustanovljene vaške odbore kot delovna in posvetovalna telesa. Vaški odbor šteje od 5 do 7 članov. Vaški odbori so ustanovljeni za naselje kot celoto, in sicer: Horjul, Vrzdenec, Koreno nad Horjulom, Samotorica, Lesno Brdo – del, Ljubgojna, Zaklanec, Podolnica in Žažar. Člane vaških odborov imenujejo in razrešujejo občani na zborih občanov, potrdi pa občinski svet. Vaški odbor ima predsednika, ki ga izmed sebe izvolijo člani odbora. Članstvo v vaškem odboru sestavljajo občani in občinski svetniki, ki imajo stalno bivališče v naselju za katerega se vaški odbor imenuje. V članstvo vaškega odbora so obvezno vključeni tudi občinski svetniki.[3] Vaški odbori pomagajo pri opravljanju nalog, ki se nanašajo na urejenost pokopališč in javnih površin, letno in zimsko vzdrževanje krajevnih-vaških cest, vaške vodovode in druge naloge po naročilu občine. V 65. členu statuta je določeno, da pobudo za ustanovitev nove (vaške) skupnosti, njeno ukinitev ali spremembo njenega območja lahko da zbor občanov ožjega dela občine ali 10 odstotkov volivcev s tega območja po postopku in na način, ki je določen s tem statutom za ljudsko iniciativo.

Kot zgoraj navedeno ima organ ustanovljene vaške odbore z namenom sodelovanja pri opravljanju javnih zadev občine, katerega delo organov občine je javno. Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, predvsem pa z uradnim objavljanjem splošnih aktov občine. Splošni akti občine se objavljajo v Uradnem listu RS (12. člen statuta). Javnost dela organ zagotavlja tudi z obveščanjem javnosti o svojem delu na spletni strani organa. Z vpogledom na spletno stran organa, je IP ugotovil, da je organ že javno objavil imena in priimke vseh članov Vaškega odbora Zaklanec mandatnega obdobja 2018 - 2022 in 2014-2018.[4]

 

Iz vsega navedenega po mnenju IP tako nedvomno izhaja, da gre pri delovanju vaških odborov za javnopravno delovanje, posamezniki, ki te javnopravne naloge opravljajo, pa izvajajo javno funkcijo (v imenu in za račun vaške skupnosti opravljajo javnopravne naloge), zato njihovi osebni podatki, ki so s tem v zvezi, niso varovani. Posledično je IP odločil, da je pritožba prosilca utemeljena in da mu mora organ omogočiti dostop do zahtevanih zapisnikov Vaškega odbora Zaklanec na način, da bodo iz njih razvidni tudi podatki o vseh članih Vaškega odbora Zaklanec, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

 

IP še pojasnjuje, da je organ v posredovanih zapisnikih Vaškega odbora Zaklanec prekril tudi druge osebne podatke, do katerih pa se IP v tem pritožbenem postopku ni opredelil, saj prosilec temu ni oporekal.

 

Posledično je IP zaključil, da je pritožba prosilca utemeljena. Na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP je izpodbijano odločbo odpravil ter sam rešil zadevo tako, da je prosilcu omogočil dostop do zahtevanih zapisnikov Vaškega odbora Zaklanec na način, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

 

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

 

Ta odločba je v skladu s 30. tč. 28. čl. Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 106/2010 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, lahko pa se sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

Postopek vodila:

Urša Pleterski

Raziskovalka pooblaščenca

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka

 


[1] Splošna uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES.

 

[2] Dostopen na: www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina

[3] 5. člen spremembe in dopolnitve Statuta Občine Horjul ( Uradni list RS št. 80/2013 z dne 30. 9. 2013)

[4] Dostopno na www.horjul.si/objava/134024