Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

FOIA Decisions

+ -
Date: 13.05.2020
Title: prosilec - Občina Domžale
Number: 090-49/2020
Category: Kršitev postopka
Status: Returned to readjudication (on a case)


POVZETEK:

Organ je z izpodbijanim sklepom zavrgel prosilčevo zahtevo za poimensko specifikacijo plačil fizičnim osebam za mesec september 2018, iz razloga, ker naj bi o isti upravni zadevi prosilcu že izdana zavrnilna odločba. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da v konkretnem primeru ni mogoče govoriti o isti upravni zadevi, ker, tudi če sta zahtevi identični, prosilec v predmetnem postopku ni isti, saj je prvič kot prosilec nastopil medij, katerega urednik je prosilec. Zahtevo, ki je predmet tega postopka pa je vložil prosilec kot fizična oseba. Zaradi storjene kršitve pravil postopka, je IP,skladno z 259. členom ZUP v povezavi s 4. točko prvega odstavka 237. člena ZUP in na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP, prosilčevi pritožbi ugodil in izpodbijani sklep odpravil ter zadevo vrnil organu prve stopnje v ponovni postopek.

 

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-49/2020/5

Datum: 13. 5. 2020

 

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), ter tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/2014, 19/2015 – odl. US, 102/15, 7/18; v nadaljevanju ZDIJZ) in tretjega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi , (v nadaljevanju prosilec) z dne 11. 2. 2020, zoper sklep Občine Domžale, Ljubljanska cesta 69, 1230 Domžale, (v nadaljevanju organ), št. 090-3/2020 z dne 31. 1. 2020, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

 

O D L O Č B O:

 

  1. Pritožbi prosilca z dne 11. 2. 2020 se ugodi, sklep Občine Domžale, št. 090-3/2020 z dne 31. 1. 2020, se odpravi in se zadeva vrne organu prve stopnje v ponovno odločanje. Organ prve stopnje mora o tem prosilčevi zahtevi z dne 24. 1. 2020 odločiti brez odlašanja, najpozneje pa v 30 (tridesetih) dneh od prejema te odločbe.
  1. V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.

 

 

OBRAZLOŽITEV:

 

Prosilec je 24. 1. 2020 po elektronski pošti na organ podal zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, s katero je zahteval specifikacijo plačil fizičnim osebam za mesec september 2018, in sicer poimensko, z višino zneska in datumom plačila.

 

Organ je dne 31. 1. 2020 izdal sklep, št. 090-3/2020 (v nadaljevanju izpodbijani sklep), s katerim je prosilčevo zahtevo zavrgel, na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP, ker je ugotovil, da je bilo o isti upravni zadevi prosilcu že izdana zavrnilna odločba, št. 090-15/2019 z dne 5. 11. 2019 in se dejansko stanje in pravna podlaga nista spremenila.

 

Prosilec je zoper navedeni sklep vložil pritožbo, v kateri je navajal, da je predmetno zahtevo pri organu vložil kot fizična oseba, na dokumentu je navedel osebni naslov in elektronski naslov časopisa, na katerega pričakuje odgovor. Dalje navaja, da je bil izpodbijani sklep poslan na uredništvo časopisa …, katerega urednik je. Pojasnjuje, da je navedeni časopis projekt pravne osebe …. Vztraja, da je bila vročitev izpodbijanega sklepa pravni osebi oziroma časopisu napačna, saj je zahtevo vložil kot fizična oseba. Meni, da je na podlagi ZDIJZ upravičen do zahtevanih podatkov.

 

Po opravljenem predhodnem preizkusu pritožbe, jo je organ z dopisom, št. 090-3/2020 z dne 3. 3. 2020, odstopil v reševanje IP, skupaj z dokumentacijo zadeve in dokumenti, s katerimi utemeljuje svoje navedbe. V dopisu je organ še navajal, da je pritožba neutemeljena, saj je prosilec oz. pritožnik v celotnem postopku ista fizična oseba (zgolj z drugim naslovom za vročanje). Dalje je pojasnil, da je v zvezi s prosilčevim zahtevkom za poimensko specifikacijo plačil fizičnim osebam za mesec september 2018, izdal odločbo, št. 090-15/2019 z dne 05. 11. 2019, s katero je zavrnil zahtevo za dostop do informacije javnega značaja. Zoper to odločbo je prosilec 28. 11. 2019 vložil pritožbo, ki pa je bila prepozna, zato jo je organ s sklepom zavrgel. Dalje je organ navajal, da je 27. 1. 2020 ponovno prejel zahtevo prosilca za dostop do informacij javnega značaja v zvezi s specifikacijo plačil Občine Domžale fizičnim osebam za mesec september 2018. V vlogi je prosilec navedel dva različna naslova, in sicer

… in …. Ker je organ v postopku zahteve za dostop informacije javnega značaja v zvezi s poimensko specifikacijo plačil fizičnim osebam za mesec september 2018, istemu prosilcu že izdal odločbo, št. 090-15/2019 z dne 5. 11. 2019, je predmetno zahtevo zavrgel. Organ pojasnjuje, da je izpodbijani sklep s povratnico vročil prosilcu, kot fizični osebi, na naslov …, ki ga je prosilec navedel kot enega izmed dveh naslovov v svoji vlogi. Organ navaja, da dejstvo, da je prosilec v svoji vlogi z dne 24. 1. 2020 navedel dva različna naslova za vročanje še ne pomeni, da je prosilec spremenil svojo pravno subjektiviteto. Iz dokumentacije izhaja, da je organ ves čas vodenja postopka prosilca obravnaval kot fizično osebo, saj pravna oseba …, ne obstaja. Prav tako pa prosilec  ni zakoniti zastopnik podjetja …, kar izhaja iz priloženega izpiska iz Poslovnega registra Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (v nadaljevanju AJPES). Organ je zaključil, da zaradi navedenega ne moremo šteti, da je zahtevo podala pravna oseba, saj prosilec po uradnih evidencah ni zakoniti zastopnik pravne osebe.

 

IP je pritožbo prosilca, kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi, vzel v obravnavo.

 

Pritožba je utemeljena.

 

Z dopisom, št. 090-49/2020/4 z dne 9. 3. 2020 je IP, skladno z drugim odstavkom 9. člena ZUP, poslal prosilcu dopis organa, št. 090-3/2020 z dne 3. 3. 2020, v morebitno izjasnitev.

 

IP je z dopisom, št. 090-49/2020/4 z dne 9. 3. 2020, na podlagi drugega odstavka 245. člena ZUP in prvega odstavka 10. člena ZInfP, organ pozval k predložitvi spisa zadeve 090-15/2019, na katerega se je skliceval organ v izpodbijanem sklepu in dopisu, št. 090-3/2020 z dne 3. 3. 2020.

 

Dne 17. 3. 2020 je organ po elektronski pošti IP posredoval zahtevano dokumentacijo.

 

Kot organ druge stopnje je IP, skladno z 247. členom ZUP, izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo je prosilec izpodbijal, in v mejah njegovih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

 

V obravnavani zadevi je sporno, ali je organ ravnal pravilno, ko je prosilčevo zahtevo zavrgel, saj je v postopku ugotovil, da je bilo o enaki prosilčevi zahtevi pri organu že odločeno z zavrnilno odločbo organa, št. 090-15/2019 z dne 5. 11. 2019.

 

Prosilec je v pritožbi v zvezi s temi ugotovitvami organa navajal, da je predmetno zahtevo vložil kot fizična oseba, saj je na dokumentu navedel svoj osebni naslov in elektronski naslov časopisa, na katerega pričakuje odgovor. Vztraja, da je bila vročitev izpodbijanega sklepa na naslov pravne osebe, tj. časopisa, katerega urednik je, napačna. IP te navedbe prosilca smiselno razume tako, da se prosilec pritožuje zaradi kršitve pravil upravnega postopka iz 4. točke prvega odstavka 237. člena ZUP, kar je v povezavi s tretjim odstavkom 129. člena ZUP dovoljen pritožbeni razlog. 

 

Organ se je pri zavrženju skliceval na določbo 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP. Ta določa, da organ s sklepom zahtevo zavrže, če se o isti upravni zadevi že vodi upravni ali sodni postopek, ali je bilo o njej že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice, ali so ji bile naložene kakšne obveznosti. Enako ravna tudi, če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo.

 

IP najprej pojasnjuje, da 4. točka prvega odstavka 129. člena ZUP dovoljuje izdajo sklepa o zavrženju, če gre za isto upravno zadevo. Ista upravna zadeva v postopku dostopa do informacij javnega značaja pomeni, da mora iti za istega prosilca in da je obseg zahtevanih podatkov v celoti identičen. Če eden od teh dveh pogojev ni izpolnjen, ne gre za isti upravno zadevo in tako ni izpolnjen eden od pogojev za uporabo 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP.

 

IP je zato v nadaljevanju presojal obstoj teh dveh pogojev in ugotovil, da v konkretnem primeru ni mogoče govoriti o isti upravni zadevi, ker, tudi če sta zahtevi z dne 22. 1. 2019 in 24. 1. 2020 identični, prosilec v predmetnem postopku ni isti kot tisti iz postopka, ki ga je organ vodil pod opr. št. 090-45/2019, in v katerem je bila izdana odločba, št. 090-45/2019 z dne 5. 11. 2019, na katero se sklicuje organ v obrazložitvi izpodbijanega sklepa.

 

IP je namreč z vpogledom v dokumentacijo zadeve ugotovil, da je v postopku, ki se je vodil pod opr. št. 090-45/2019 kot prosilec nastopal … kot urednik …, ustanovitelja in izdajatelja …, kar izhaja iz zahteve z dne 22. 1. 2019. Da je tudi organ kot prosilca štel navedeni medij, izhaja tako iz (elektronske) komunikacije med prosilcem in organom, kot tudi iz odločbe 090-45/2019 z dne 5. 11. 209, ki se glasi na ta medij in jo je organ tudi vročal na sedež medija. Iz navedenega po presoji IP nedvomno izhaja, da je v postopku pod opr. št. 090-45/2019 kot prosilec nastopal medij, oziroma v njegovem imenu urednik, …. V prid temu zaključku IP je tudi dejstvo, da je bila zahteva z dne 22. 1. 2019, ki je bila podana v postopku pod opr. št. 090-45/2019, poslana po elektronski pošti iz elektronskega naslova navedenega medija, in označena z zadevo »Vprašanje za Urad župana Občine Domžale«, kar kaže na dejstvo, da je zahtevo podal medij. Nastopanje … v imenu medija v postopku pod opr. št. 090-45/2019 pa izhaja iz njegove vloge kot urednika navedena medija ter pravic in obveznosti, ki jih za urednike določa Zakon o medijih. Na drugi strani pa iz dokumentov predmetne zadeve izhaja, da je v postopku, ki je predmet presoje tega pritožbenega postopka po ZDIJZ, … nastopal kot fizična oseba. To izhaja iz njegove zahteve z dne 24. 1. 2020, ki jo je prosilec podal na obrazcu, dostopnem na spletni strani IP in v katerem je pod rubriko »naslov prebivališča« navedel svoj naslov in ne sedež medija, kot je bil naveden v zahtevi v postopku pod opr. št. 090-45/2019. Čeprav je svojo zahtevo poslal iz elektronskega naslova medija, to ne spremeni dejstva, da je v predmetnem postopku nastopal kot fizična oseba. Obvezne sestavine zahteve za dostop do informacij javnega značaja določa 17. člen ZDIJZ, ki se uporablja poleg določbe 66. člena ZUP. Iz navedenih določb izhaja, da je poleg imena in priimka vlagatelja – prosilca, obvezna sestavina zahteve med drugim tudi naslov prosilca. Medtem, ko elektronski naslov prosilca, ne predstavlja obvezne sestavine zahteve in posledično kot tak ne more pomeniti edinega identifikacijskega znaka prosilca. Povedano drugače: IP je kot prosilca v predmetnem postopku, ki se je začel z zahtevo za dostop do informacij javnega značaja z dne 24. 1. 2020 štel …, kot fizično osebo, določljivo z svojim imenom in priimkom ter naslovom kot dvema od obveznih sestavin zahteve in bi ga štel kot takega ne glede na to, iz katerega elektronskega naslova bi prosilec posredoval zahtevo za dostop do informacij javnega značaja. Zato tudi niso utemeljene navedbe organa iz dopisa, št. 090-3/2020 z dne 3. 3. 2020, da je prosilca ves čas obravnaval kot fizično osebo, prav tako pa na drugačno presojo IP ne morejo vplivati navedbe organa, da … ni zakoniti zastopnik …, kar naj bi kazalo na to, da ga je organ obravnaval kot fizično osebo že v postopku pod opr. št. 090-45/2019. Ne samo, da pravilna presoja procesne sposobnosti prosilca v postopku pod opr. št. 090-45/2019 ne more biti predmet presoje tega pritožbenega postopka, tudi nesporno dejstvo, da je organ odločbo v postopku pod opr. št. 090-45/2019 izdal mediju in mu jo vročal na njegov sedež in na drugi strani dejstvo, da je prosilec v tem postopku podal zahtevo kot fizična oseba, z navedbo svojega prebivališča, in ne sedeža medija, so IP pripeljale do zaključka, da v tej zadevi kot prosilec nastopa … kot fizična oseba, ki je različna od … kot urednika medija, ki je bil prosilec v postopku pod opr. št. 090-45/2019.

 

IP ob tem pojasnjuje, da ZDIJZ pojem prosilca določa široko in v 5. členu, ki ureja temeljno načelo prostega dostopa do informacij javnega značaja, v prvem odstavku določa, da so informacije javnega značaja prosto dostopne pravnim in fizičnim osebam (v nadaljevanju: prosilci). Pravica dostopa do informacij javnega značaja je temeljna človekova pravica, ki jo zagotavlja že 39. člen Ustave RS, ki ureja pravico do svobode izražanja, njen namen pa je vsakomur dati pravico pridobiti informacije javnega značaja. Navedena pravica je konkretizirana v ZDIJZ, temeljni namen zakona, zapisan v 2. členu, pa je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice fizičnih in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja. Ker je prosilec skladno s citiranim prvim odstavkom 5. člena ZDIJZ lahko vsaka pravna ali fizična oseba, mora organ v primeru, če ob prejemu zahteve dvomi, kdo je prosilec, preko instituta dopolnitve zahteve, to dejstvo ugotoviti in pri tem, skladno z drugim odstavkom 18. člena ZDIJZ, prosilcu nuditi ustrezno pomoč pri dopolnitvi zahteve.

 

Glede na vse navedeno IP ugotavlja, da v primeru zadev, ki jih je organ vodil pod opr. št. 090-45/2019 in 090-3/2020 ne gre za isto upravno zadevo, saj zakonski pojem iste upravne zadeve zahteva med drugim iste udeležence upravne zadeve. Zato upravne zadeve, ki jo je sprožil …kot urednik medija, izdajatelja … in ki jo je organ vodil pod opr. št. 090-45/2019 ne moremo šteti za isto upravno zadevo kot zadevo, ki jo je z zahtevo z dne 24. 1. 2020 sprožil … kot fizična oseba. Posledično IP ugotavlja, da je sklep organa, da zavrže zahtevo prosilca, ker je bilo o njej že pravnomočno odločeno, napačen.

 

IP torej ugotavlja, da so bile v postopku odločanja na prvi stopnji storjene kršitve pravil postopka, zato je, skladno z 259. členom ZUP v povezavi s 4. točko prvega odstavka 237. člena ZUP in na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP, prosilčevi pritožbi ugodil in izpodbijani sklep odpravil ter zadevo vrnil organu prve stopnje v ponovni postopek, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

 

IP je dolžan spoštovati temeljna načela upravnega postopka, zato mora upoštevati tudi načelo ekonomičnosti postopka iz 14. člena ZUP in zato postopek voditi hitro, kar pomeni s čim manjšo zamudo za stranke in druge udeležence v postopku, vendar tako, da se preskrbi vse, kar je potrebno, da se lahko ugotovi dejansko stanje, zavarujejo pravice in pravne koristi stranke ter izda zakonita in pravilna odločba. Ker vsebinska presoja, ali sploh gre za informacijo javnega značaj in če je ta prosto dostopna, v predmetnem postopku še ni bila opravljena, in ker organ podrobno pozna vsa relevantna dejstva v zvezi z zahtevano dokumentacijo, je IP ocenil, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično odpravil sam organ prve stopnje. Ta je tisti, ki bo najlažje opravil vsa procesna dejanja in v nadaljevanju odločanja ugotovil, ali in v katerem delu predstavljajo zahtevani dokumenti prosto dostopne informacije javnega značaja, v katerem delu gre za izjeme od prosto dostopne informacije javnega značaja in se opredelil tudi do morebitnih dodatnih vprašanj, do katerih se pri prvotnem odločanju ni opredelil. Organ je v ponovljenem postopku dolžan upoštevati stališča IP, vsebovana v tej odločbi in o zadevi odločiti brez odlašanja, najpozneje pa v tridesetih dneh od vročitve te odločbe.

 

Pri tem IP opozarja, da mora organ v ponovljenem postopku presoditi, ali predmetna zahteva z dne 24. 1. 2020 vsebuje vse obvezne sestavine, ki ji določa 17. člena ZDIJZ in ob morebitni ugotovitvi nepopolnosti zahteve, prosilca pozvati k ustrezni dopolnitvi le-te.

 

Ob tem IP poudarja, da odločitev v tej odločbi v ničemer ne prejudicira meritorne odločitev organa o obstoju zahtevane informacije javnega značaja.

 

K II. točki izreka:

 

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16 in 30/18 – ZKZaš) oproščena plačila upravne takse.

 

Na podlagi drugega odstavka 8.a člena Zakona o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) (Uradni list RS, št. 36/20 in 61/2020) velja vročitev te odločbe za opravljeno šesti delovni dan od dneva odpreme, ki je označen na odločbi.

 

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, niti upravni spor.

 

 

 

Postopek vodila:

Maja Wondra Horvat, univ. dipl. prav.,

svetovalka IP

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka