Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

FOIA Decisions

+ -
Date: 04.09.2008
Title: Prosilec - Občina Divača
Number: 0900-118/2008
Category: Osebni podatek, Poslovna skrivnost
Status: Sustained in part


Številka:  0900-118/2008/7
Datum: 05.09.08

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS št. 113/05 in 51/07- ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), na podlagi 3. in 4. odst. 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo in 117/06 - ZDavP2, v nadaljevanju ZDIJZ) ter tretjega odstavka 255. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1 in 126/07, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ……. (v nadaljevanju prosilec), zoper molk Občine Divača, Kolodvorska 3a, Divača (v nadaljevanju organ), v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja izdaja naslednjo


O D L O Č B O:


1.    Pritožbi prosilca zaradi molka se  ugodi.
2.    Organ mora prosilcu v roku 15 (petnajst) dni po prejemu te odločbe, v zvezi z zahtevo prosilca po pridobitvi celotne dokumentacije iz spisa o prodaji »stare šole« v Senožečah na parcelni številki 114/1, prodaje parcelne številke 1457, k.o. Senožeče in parcelacije, prosilcu izročiti kopije sledečih dokumentov:
•    zapisnik Občinskega sveta 12. redne seje Občine Divača, ki je potekala v četrtek 5. 3. 2004 ob 18.00 uri, v prostorih Občine Divača,
•    sklep Občinskega sveta Občine Divača št. OS 12/03, z dne 5. 3. 2004,
•    zapisnik Občinskega sveta 13. redne seje občine Divača, ki je potekala v četrtek 25. 3. 2004 ob 17.00 uri, v prostorih Občine Divača,
•    cenilni elaborat podjetja P.P.R. Nepremičnine d.o.o., št. IP – C 1401/JM, ki ga je organ prejel 10. 9. 2004 in je označen s številko P-2466/04,
•    dopis organa podjetju P.P.R. Nepremičnine d.o.o., št. 1474/2004, z dne 6. 10. 2004,
•    načrt parcele, št. potrdila 91311- 1157/2004, ki ga je izdala Geodetska uprava Republike Slovenije, Izpostava Sežana, z dne 5. 5. 2004,
•    Redni izpisek iz zemljiške knjige, Izpis št. 6017/2004, z dne 5. 5. 2004,
•    izjava Majde Škrlj, v zvezi z 32. členom Uredbe o pridobivanju, razpolaganju in upravljanju s stvarnim premoženjem države in občin (Ur. l. RS, št. 12/03), v kateri je potrebno prekriti:
a.    rojstni datum fizične osebe ….,
b.    naslov stalnega bivališča fizične osebe ……,
•    pravni pregled, z dne 15. 9. 2004, ki ga je opravila Majda Škrlj s.p., nepremičninska pisarna,
•    pooblastilo organa prosilcu, št. 606/2004, z dne 5. 4. 2004,
•    lokacijsko informacijo za promet z nepremičninami, št. 1388/2004, z dne 17. 9. 2004,
•    besedilo javnega natečaja za javno zbiranje ponudb za prodajo nepremičnin, št. 1399/2004, z dne 17. 9.2004,
•    fotokopijo časopisne objave javnega natečaja za javno zbiranje ponudb za prodajo nepremičnin, z dne 24. 9. 2004,
•    kulturnovarstvene pogoje Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Nova Gorica, št. 509-2/2004-D/K, z dne 24. 9. 2004,
•    javno ponudbo za nakup izbranega zemljišča ponudnika EPIC, d.o.o., skupaj z Rednim izpiskom iz sodnega registra za dan 5. 10. 2004,
•    poročilo Komisije za pridobivanje, razpolaganje s stvarnim premoženjem Občine Divača županu, ki ga je podpisala predsednica komisije, z zapisnikom o odpiranju ponudb za prodajo nepremičnine stara šola v Senožečah z zemljiščem, z dne 12. 10. 2004,
•    dopis organa Ministrstvu za obrambo RS, Upravi za obrambo Postojna, št. 1507/2004, z dne 14. 10. 2004,
•    dopis organa družbi EPIC d.o.o., št. 1523/2004, z dne 18. 10. 2004,
•    soglasje Ministrstva za obrambo RS, Uprave za obrambo Postojna k pravnemu poslu z zemljiščem, št. 430-05-2584/2004-2, z dne 20. 10. 2004,
•    dopis družbe EPIC d.o.o organu, z dne 21. 10. 2004, pri čemer je v prilogi, ki izkazuje podatke o poslovanju na TRR družbe na dan 22. 10. 2004 potrebno prekriti:
a.    stanje sredstev na transakcijskem računu na dan sestavitve obrazca, v tisočih SIT,
b.    povprečno stanje sredstev na transakcijskem računu v obdobju od 1. 9. 2005 do 30. 9. 2004, v tisočih SIT,
c.    stanje neporavnanih obveznosti, v tisočih SIT,
d.    število dni neprekinjene blokade na transakcijskem računu od odprtja računa do vštevši dneva sestavitve obrazca,
e.    število dni blokade transakcijskega računa v obdobju od 22. 4. 2004 do 22. 10. 2004,
f.    odobren limit oz. kreditna linija, v tisočih SIT,
g.    datum odprtja transakcijskega računa,
•    dopis organa družbi EPIC d.o.o., št 1573/2004, z dne 25.10. 2004, s sklepom o ugotovitvi najugodnejšega ponudnika,
•    razčlenitev prometa denarnih sredstev v dobro računa 01219-0100006052 SIT, na katerem je pod točko 11. vidno, da je družba EPIC d.o.o. plačala varščino v postopku nakupa nepremičnine.
3.    Organ mora prosilcu v roku 15 (petnajst) dni po prejemu te odločbe, v zvezi z zahtevo prosilca po pridobitvi celotne dokumentacije iz spisa v zvezi s postavitvijo vkopanega plinskega terminala ob spomeniku padlim in žrtvam NOB v Senožečah, prosilcu izročiti kopije sledečih dokumentov:
•    vlogo družbe EPIC d.o.o. za soglasje za postavitev plinske cisterne na parceli 116/2 k.o. Senožeče, št. 351-0083/2007-1, z dne 3. 7. 2007,
•    uradni zaznamek organa št. 351-0083/2007-2,
•    kulturnovarstvene pogoje Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Nova Gorica, št. 417-4/2005-D/K, z dne 19. 7. 2007,
•    soglasje organa za poseg v zemljišče, št. 351-10083/2007-4, z dne 22. 10. 2007,
•    dopis družbe EPIC d.o.o. organu, s priloženimi koleki za plačilo upravne takse, z dne 24. 10. 2007,
•    uradni zaznamek organa, št. 351-0083/2007-5, z dne 24. 10. 2007, o urejanju stare šole v Senožečah, z dvema slikovnima prilogama,
•    dopis družbe EPIC d.o.o. organu, št. 351-0082/2007-6, z dne 16. 1. 2008, ki mu je priložen dogovor med družbo EPIC d.o.o. in KS Senožeče,
•     zapisnik sestanka med družbo EPIC d.o.o., KS Senožeče in organom, z dne 18. 1. 2008, št. 351-0083/2007-7,
•    dopis organa družbi EPIC d.o.o., št. 351-0083/2007-8, z dne 21. 1. 2008,
•    vlogo organa pri Okrajnem sodišču v Sežani za izdajo historičnega zemljiškoknjižnega izpiska za parceli 114/1 in 1457 obe k.o., Senožeče, št. 351-0083/2007-9, z dne 8. 4. 2008,
•    dopis Okrajnega sodišča v Sežani organu, št. 198/2008, z dne 17. 4. 2008, z historičnim zemljiškoknjižnim izpiskom,
•    zaprosilo organa Geodetski upravi Republike Slovenije, Geodetski pisarni Ljubljana, št. 351-0083/2007-10, z dne 8. 4. 2008, za izdajo kopije spisa, ki ga GURS vodi pod št. ID POS 6067,
•    kopijo spisa GURS, št. IDPOS 6067, in sicer:
a.    obvestilo GURS, št. 02112-444/2007-6, z dne 24. 1. 2008,
b.    odločbo GURS v postopku evidentiranja in urejanja meje in parcelacije, št. 02112-444/2007-5, z dne 19. 12. 2007, v kateri je:
I.    na strani številka 2 potrebno prekriti ime in priimek ter naslov prebivališča lastnika parcele 1453,
II.    na strani številka 2 potrebno prekriti ime in priimek ter naslov prebivališča lastnikov parcele 114/2 in 115 ter ime začasnega zastopnika,
III.    na strani številka 2 potrebno prekriti ime in priimek ter naslov prebivališča lastnika parcele 1462,
IV.    na strani številka 3, pod naslovniki vročanja, potrebno prekriti ime in priimek ter naslov prebivališča osebe s številko 1.,
V.    na strani številka 3, pod naslovniki vročanja, potrebno prekriti ime in priimek ter naslov prebivališča osebe s številko 4.,
VI.    na strani številka 3, pod naslovniki vročanja, potrebno prekriti ime in priimek osebe s številko 5.,
VII.    na strani številka 3, pod naslovniki vročanja, potrebno prekriti ime in priimek ter naslov prebivališča osebe s številko 7.,
c.    izjavo o strinjanju/nestrinjanju z ureditvijo meje, z dne 29. 11. 2007,
d.    vabilo GURS k izjavi o strinjanju s potekom predlagane meje, št. 02112-444/2007, z dne 22. 11. 2007, pri čemer je potrebno na dnu dokumenta pod rubriko vročiti, potrebno prekriti ime in priimek ter naslov prebivališča osebe s številko 2.,
e.    elaborat zemljiškokatastrske izmere, ki vsebuje naslednje dokumente:
I.    list 1; popis oddanih pošiljk,
II.    list 2; Zapisnik mejne obravnave, št. 2007-108, z dne 9. 6. 2007, v katerem je potrebno prekriti ime in priimek ter naslov stalnega prebivališča lastnikov zemljišč, ki so bili vabljeni v postopek in so v zapisniku navedeni na strani 1, pod zaporednimi številkami 2, 3 (tudi ime in priimek začasnega zastopnika), 6 in 7 ter ime in priimek ter podpis strank, ki so navedene na strani 3 in so bile prisotne na obravnavi in so zapisnik podpisale, in sicer ime in priimek lastnikov zemljišč, ki so zaporedno navedeni na 2., 3. (tudi ime in priimek začasnega zastopnika v rubriki opombe), 6. in 7. mestu,
III.    list 3; skica, št. 2007-108, z dne 9. 7. 2007,
IV.    list 4; oleata, št 2007-108, z dne 9. 7. 2007,
V.    list 5; prikaz sprememb, št. 2007-108, z dne 9. 7. 2007,
VI.    dokument  z delovnimi točkami na mejnem zemljišču,
VII.    pooblastilo družbe EPIC d.o.o., za zastopanje v postopku, razpisanim z vabilom št. 2007-108/V1, v katerem je potrebno prekriti naslov stalnega bivališča pooblaščene osebe,
VIII.    pooblastilo organa za zastopanje organa v postopku, razpisanim z vabilom št. 2007-108/V1, pri čemer je potrebno izbrisati stalno prebivališče ter številko osebnega dokumenta pooblaščene osebe,
IX.    sklep o postavitvi začasnega zastopnika, št. 02112-373/2007-2, z dne 27. 7. 2007, v katerem je potrebno prekriti ime in priimek stranke, ki se ji začasni zastopnik postavlja in naslov njenega stalnega bivališča ter razlog za postavitev začasnega zastopnika ter ime in priimek začasnega zastopnika. V drugem odstavku obrazložitve, je potrebno prekriti ime in priimek stranke, ki se ji začasni zastopnik postavlja ter razlog za postavitev začasnega zastopnika,
X.    prošnjo za določitev začasnega zastopnika, v katerem je v prvem odstavku potrebno prekriti ime in priimek stranke, ki se ji začasni zastopnik postavlja in naslov njenega stalnega bivališča ter razlog za postavitev začasnega zastopnika, v drugem odstavku pa ime in priimek osebe, ki se ji začasni zastopnik postavlja in drugih navedenih neznanih oseb..
f.    zahtevo družbe EPIC d.o.o., za izvedbo sprememb v zemljiškem katastru, s priloženimi upravnimi koleki št. 02112-444/2007, z dne 21. 9. 2007,
•    dopis Združenja borcev za vrednote NOB Sežana organu, št. 1/08, z dne 14. 3. 2008,
•    vloga organa Okrajnemu sodišču v Sežani za pridobitev prepisa zbirke listin pod št. DN 5230 od leta 2004, št. 351-0083/2007-13, z dne 14. 4. 2008,
•    dopis Okrajnega sodišča v Sežani organu, št.  Rz. št. 125/08, z dne 25. 4. 2008,
•    fotokopijo izdane zemljiškoknjižne listine št. 5230/04 SV 294/04, ki vsebuje naslednje dokumente:
a.    notarski zapis notarja Aleksandra Trnovca, Cankarjeva 26, Ilirska Bistrica, z dne 4. 11. 2004, v katerem je potrebno pod točko a.) na 1. strani prekriti naslov bivališča bivšega župana Rajka Vojtkovszkega, pod točko b.) v 33., 34., 35., 36 in 37. vrstici 1. strani notarskega zapisa pa prekriti rojstne podatke, podatke o naslovu bivališča ter številko osebne izkaznice in EMŠO …., direktorja družbe EPIC d.o.o.. Prav tako je potrebno v 29. 30. in 31. vrstici 1. strani notarskega zapisa prekriti podatke o naslovu bivališča ustanovitelja in zastopnika družbe EPIC d.o.o.,
b.    prodajno pogodbo za nepremičnino, ki sta jo pri odvetniku Denisu Zobariču, Kraška cesta 32, Divača, dne 4. 11. 2004 sklenili Občina Divača in družba EPIC d.o.o., s prilogami:
I.    izpisek iz Zemljiške knjige za vl. številko 154 k.o. Senožeče,
II.    lokacijsko informacijo za promet z nepremičninami, št. 1388/2004, z dne 17. 9. 2004.,
III.    soglasje Ministrstva za obrambo RS, Uprave za obrambo Postojna k pravnemu poslu z zemljiščem, št. 430-05-2584/2004-2, z dne 20. 10. 2004,
IV.    cenilni elaborat podjetja P.P.R. Nepremičnine d.o.o., št. IP – C 1401/JM,
V.    sklep Občinskega sveta Občine Divača št. OS 12/03, z dne 5. 3. 2004,
VI.    notarski zapis notarja Milana Mesarja, Kosovelova ulica 4b, Sežana, opr. št. SV 528/01, v katerem je potrebno prekriti podatke o datumu rojstva in stalnem prebivališču za …., takratnega župana Občine Sežana, Rajka Vojtkovszkega, takratnega župana Občine Divača, Alberta Pečarja, takratnega župana občine Hrpelje – Kozina in Uroša Slamiča, takratnega župana Občine Komen,
VII.    Sporazum o ureditvi premoženjsko pravnih razmerij med Občino Sežana, Občino Divača, Občino Hrpelje – Kozina in Občino Komen, z dne 31. 12. 1994, s sklepi vseh občinskih svetov,
VIII.    razpis za javno zbiranje ponudb, objavljen v časopisu Primorske novice št. 77, z dne 29. 4. 2004,
IX.    ponudba EPIC d.o.o., z dne 7. 10. 2004,
X.    potrdilo o plačilu varščine,
c.    zemljiškoknjižni predlog z dne 12. 11. 2004,
d.    sklep Okrajnega sodišča v Sežani Dn. št. 5230/2005, z dne 25. 1. 2005,
e.    dopis organa Okrajnemu sodišču v Sežani št. 1888/2004, z dne 30. 12. 2004,
f.    overitev fotokopije zemljiškoknjižnega izpisa št. 231/08, z dne 25. 4. 2008,
•    kopijo načrta ureditve spomenika NOB Senožeče – Vgraditev kamnitih plošč, ki ima na hrbtni strani zabeležko direktorja občinske uprave organa, da jo je dne 14. 4. 2008 prinesel Emil,
•    dvostransko kopijo načrta ureditve spomenika NOB Senožeče – Vgraditev kamnitih plošč, ki ima na hrbtni strani zabeležko z dne 21. 5. 2008, o opravljenem razgovoru,
•    kopijo faks sporočila z načrtom ureditve spomenika NOB Senožeče – Vgraditev kamnitih plošč, ki je bil poslan dne 16. 5. 2008 ob 11.00 uri,
•    izjava Združenja borcev za vrednote NOB Sežana organu, z dne 16. 6. 2008, št. 351-0083/2007-15.
4.    V delu, v katerem  prosilec zahteva informacije o dogovoru in najemu prostora ter času najema in ceni najema prostora, se pritožba zavrne.


OBRAZLOŽITEV:

Prosilec je dne 9. 4. 2008 na organ naslovil zahtevo za pridobitev fotokopij dokumentov o prodaji stare šole v Senožečah na parcelni številki 114/1 k.o. Senožeče, prodaji parcele št. 1457 k.o. Senožeče in parcelacije. Prosilec je zlasti zahteval, da naj dokumentacija vsebuje:
•    sklep OS o prodaji,
•    pogodbo o prodaji,
•    soglasja, ki jih je izdal organ k novi parcelaciji,
•    odločbo o novi parcelaciji,
•    soglasje Zavoda za spomeniško varstvo Nova Gorica za vkopano cisterno za plin in za postavitev zidu med mejnimi parcelami,
•    soglasje organa k postavitvi mejnega zidu med mejnimi parcelami 114/1, 1457, 116/2, 1455 in 1456, k.o. Senožeče ter
•    drugo spremljajočo dokumentacijo k izvedenim postopkom, do 9. 4. 2008.

Prosilec je dne 17. 4. 2008 na organ naslovil tudi zahtevo za pridobitev fotokopij dokumentov o postavitvi vkopanega plinskega rezervoarja ob spomeniku padlim in žrtvam NOB v Senožečah. Prosilec je zlasti zahteval, da naj dokumentacija vsebuje:
•    dogovor o najemu prostora,
•    čas najema in cena najema prostora,
•    drugo spremljajočo dokumentacijo k izvedenim postopkom, do 9. 4. 2008.

Organ o zahtevi prosilca ni odločil z odločbo, niti ni prosilčevi zahtevi ugodil, zato je prosilec dne 15. 5. 2008 pri Pooblaščencu vložil pritožbo zoper molk organa.

Pooblaščenec je v skladu s prvim odstavkom 255. člena ZUP, z dopisom št. 0900-118/2008/2, z dne 28. 5. 2008 organ pozval, da mu pojasni, zakaj o zahtevi prosilca ni odločil.

Dne 30. 5. 2008 je Pooblaščenca poklical župan organa, ki je v odgovoru na prejeti dopis sicer zatrdil, da bo organ pisni odgovor Pooblaščencu podal v postavljenem roku, vendar pa je ob tem opozoril, da je prosilec občinski svetnik in s tem član občinskega sveta, ki je že na sejah sveta seznanjen z vsemi dokumenti, gradivi in odločitvami. Pooblaščenec je o telefonskem razgovoru z županom izdelal Uradni zaznamek št. 0900-118/2008/3, z dne 30. 5. 2008. Ker navkljub pozivu Pooblaščenca in zavezi župana organa, da bo organ odgovoril na poziv, ta tega v postavljenem roku ni storil, je Pooblaščenec v skladu z drugim in tretjim odstavkom 255. člena ZUP prevzel odločanje o pritožbi prosilca v reševanje in s pozivom št. 0900-118/2008/4, z dne 13. 6. 2008, na podlagi prvega odstavka 10. člena ZInfP organ pozval, da mu v roku treh dni pošlje dokumente, iz katerih so razvidni podatki, ki jih zahteva prosilec.

Pooblaščenec je dne 20. 6. 2008 prejel dopis organa št.: 0900-0003/2008-5, z dne 18. 6. 2008, s katerim mu je organ z namenom odločanja o pritožbi prosilca poslal oba spisa zadev, ki se nanašajo na zahteve prosilca.

Pritožba je utemeljena.

Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da argument župana organa, da je prosilec občinski svetnik in je zato z vsemi dokumenti, gradivi in odločitvami seznanjen že na sejah občinskega sveta,  za odločanje o pritožbi prosilca ni relevanten. V praksi iz področja lokalne samouprave so prosilci za dostop do informacij javnega značaja pogosto občinski svetniki. Ob tem se zastavlja ključno vprašanje, kdaj občinski svetnik zahteva informacije kot občinski svetnik in kdaj kot prosilec za dostop do informacij javnega značaja, ki je po definiciji lahko vsakdo. V tem primeru je potrebno vsekakor izhajati iz stališča, da ima občinski svetnik kot prosilec pravno varstvo v pritožbenem postopku le, če vloži pisno zahtevo za dostop do informacij javnega značaja. (Več o tem v: Bien Karlovšek S., Samoupravne lokalne skupnosti - občine – kot zavezanci za dostop do informacij javnega značaja, Lex Localis Revija za lokalno samoupravo, št. V/3/2007, Inštitut za lokalno samoupravo in javna naročila Maribor, Maribor, 2007).  Zahteva po ZDIJZ mora vsebovati navedbo organa, kateremu se pošilja, osebno ime, firmo ali ime pravne osebe, navedbo o morebitnem zastopniku ali pooblaščencu ter naslov prosilca oz njegovega zastopnika ali pooblaščenca. Predvsem pa mora prosilec v zahtevi za dostop do informacije javnega značaja opredeliti:
•    informacijo, s katero se želi seznaniti,
•    na kakšen način se želi seznaniti z vsebino zahtevane informacije (vpogled, prepis, fotokopija, elektronski zapis).

Pooblaščenec tako ugotavlja, da je vloga prosilca vsebovala vse sestavine, ki so potrebne, da bi organ o zahtevi prosilca lahko odločil. Vloga je bila prav tako jasno naslovljena kot vloga po ZDIJZ, čeprav izrecno sklicevanje na zakon, v kolikor iz vsebine same vloge izhaja, da gre za zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, ni potrebno.

1.    Pojem informacije javnega značaja in načelo prostega dostopa

Informacija javnega značaja je po določilu 1. odst. 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb.

Po ZDIJZ je torej informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, tista informacija, ki je nastala v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog oziroma v zvezi z javnopravno dejavnostjo organa. Organ mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Če je prvi pogoj izpolnjen, se lahko informacija javnega značaja nanaša na kakršnokoli vsebino na vseh področjih delovanja zavezanega subjekta ter je lahko povezana z njegovo politiko, aktivnostjo in odločitvami, ki spadajo v delokrog oziroma sfero odgovornosti posameznega organa (prim. doktorska disertacija dr. Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana, september 2004, str. 149).  

Iz določb Zakona o lokalni samoupravi (Ur. l. RS, št. 72/93 ter spremembe in dopolnitve) nedvoumno izhaja, da občina opravlja lokalne zadeve javnega pomena, razpolaga z vsemi vrstami premoženja in skrbi za urejanje prostora v občini.

Iz zahteve prosilca je jasno razvidno, da prosilec, navkljub taksativnemu naštevanju posameznih dokumentov, želi pridobiti vse dokumente, s katerimi, v zvezi s prosilčevima zahtevama, organ razpolaga. Upoštevaje vse navedeno in dejstvo, da v obravnavanem primeru ni sporno oziroma je nedvomno ugotovljeno, da organ z zahtevano informacijo razpolaga in da se ta nahaja v materializirani obliki, kar je razvidno tudi iz spisov navedenih zadev, Pooblaščenec zaključuje, da dokumenti, ki jih zahteva prosilec, izpolnjujejo vse tri osnovne kriterije iz prvega odstavka 4. čl. ZDIJZ.

Pooblaščenec v nadaljevanju  pojasnjuje, da za dostop do informacij javnega značaja velja načelo prostega dostopa (5. čl. ZDIJZ). Po tej določbi so informacije javnega značaja prosto dostopne prosilcem, ki imajo na svojo zahtevo pravico pridobiti od organa informacijo javnega značaja na vpogled, ali pridobiti njen prepis, fotokopijo ali elektronski zapis. ZDIJZ torej kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb zakona za vse, kar pomeni, da med prosilci ne dela nobenih razlik glede na njihov status in torej ne uvaja nobene kategorije privilegiranih prosilcev. Povsem irelevantno je, kdo informacijo zahteva, pomembno je le, ali gre za informacijo javnega značaja, ki jo je dopustno razkriti javnosti. Navedeno načelo pa obenem pomeni tudi, da so vsakomur dostopne vse informacije javnega značaja vseh zavezancev. Podrobneje je to načelo izraženo v določbi tretjega odstavka 17. člena ZDIJZ, po kateri prosilcu ni treba pravno utemeljiti zahteve, ali izrecno označiti, da gre za zahtevo za dostop do informacije javnega značaja. Če namreč iz narave zahteve izhaja, da gre za zahtevo za dostop do informacije javnega značaja po ZDIJZ, organ obravnava zahtevo po ZDIJZ. Prosilčev namen, ki ga s pridobitvijo zahtevanih informacij zasleduje, za rešitev njegove pritožbe ni pravno relevanten. Pooblaščenec je v skladu z ZDIJZ dolžan vsebinsko presoditi le, ali zahtevana informacija izpolnjuje merila za informacijo javnega značaja in je zaradi tega prosto dostopna vsem, lat. erga omnes, ne le prosilcu. Prosilčev interes in pravne koristi za to presojo niso pomembni.

2.    Izjeme od prostega dostopa

Če zahtevani dokumenti vsebujejo informacije javnega značaja, ima do njih v skladu z določili ZDIJZ dostop vsakdo. Edini razlog za zavrnitev dostopa je v teh primerih morebitni obstoj kakšne izmed izjem, ki jih določa ZDIJZ. Organ lahko v celoti ali delno zavrne zahtevo prosilca, če ugotovi, da zahtevani podatek oziroma dokument predstavlja katerokoli v 1. odstavku 6. člena ZDIJZ določeno izjemo. Ta taksativno določa enajst izjem, ko lahko organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije.

V zvezi s tem Pooblaščenec pojasnjuje, da mora svojo odločitev, ker organ o zahtevi prosilca sploh ni odločil, opreti na pravilno uporabo materialnega predpisa, v konkretnem primeru torej ZDIJZ. Pooblaščenec zato v postopku reševanja pritožbe, na podlagi pregleda dokumentacije, ki jo zahteva prosilec, sam odloča, ali gre pri zahtevanem v celoti za informacije javnega značaja, ali je podana kakšna od izjem iz 6. člena ZDIJZ.

2.1     Izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ

Po pregledu dokumentacije in spisov zadev, ki ju je organ vodil v postopku prodaje stare šole in postavitvi plinske cisterne, je Pooblaščenec ugotovil, da se v posameznih dokumentih iz obeh spisov, zlasti tistih, ki so nastali v postopku parcelacije in urejanja meje, nahajajo nekateri osebni podatki fizičnih oseb, ki so bile stranke v postopku.
3. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ kot izjemo od prosto dostopnih informacij določa osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Zakon, ki ureja varstvo podatkov, je Zakon o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 94/2007, v nadaljevanju ZVOP-1). Namen ZVOP-1 je preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov (1. čl. ZVOP-1).
Po določilu 1. točke prvega odstavka 6. člena ZVOP-1 je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. ZVOP-1 ne varuje osebnih podatkov na splošno, ampak omogoča le preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov.

Pooblaščenec je ugotovil, da že omenjeni podatki, ki se nahajajo v posameznih dokumentih v spisih, torej imena in priimki ter naslovi fizičnih oseb, ponekod pa tudi letnica rojstva in drugo, predstavljajo osebne podatke in s tem izjemo od prosto dostopnih informacij javnega značaja po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Pooblaščenec ob tem tudi pojasnjuje, da se pojem osebnega podatka nanaša samo na fizične osebe, posameznike in zato pravne osebe niso subjekti varstva osebnih podatkov in tako podatki o pravnih osebah, ne morejo biti varovani s to izjemo. Nasprotno pa velja za osebne podatke (osebna imena in naslove) ustanoviteljev gospodarskih družb in njihove zastopnike, če se ti osebni podatki nahajajo v sodnem registru, ki ima naravo javne knjige. Izpisek iz sodnega registra vključuje osebne podatke, ki so del javne knjige, zato njihovo varovanje ni potrebno.

2.2 Izjema po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ

V zvezi s podatki o pravnih osebah, ki se nahajajo v dokumentih, ki jih je zahteval prosilec, je Pooblaščenec preizkusil tudi, ali bi ti podatki lahko predstavljali poslovno skrivnost po ZGD-1 in s tem izjemo od prosto dostopnih informacij po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Navedeni člen določa, da je izjema od prosto dostopnih informacij podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. Po 39. členu ZGD-1 je poslovna skrivnost opredeljena kot podatek, ki ga določi družba s pisnim sklepom. S tem sklepom morajo biti seznanjeni družbeniki, delavci, člani organov in druge osebe, ki so dolžne varovati poslovno skrivnost (prvi odstavek 39. člena ZGD-1). Ne glede na to, pa se za poslovno skrivnost štejejo tudi podatki, ki kot taki niso določeni s sklepom družbe, pa je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba (drugi odstavek 39. člena ZGD-1). Poleg tega Pooblaščenec še opozarja, da ZGD-1 v tretjem odstavku 39. člena izrecno določa, da se za poslovno skrivnost ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni ali podatki o kršitvah zakona ali dobrih poslovnih običajev.

Na podlagi 44. člena ZUP, ki določa, da mora organ ves čas postopka po uradni dolžnosti skrbeti za to, da so v postopku udeleženi vsi, na katerih pravice ali pravne koristi bi lahko odločba, prvega odstavka 7. člena ZUP, ki določa, da mora organ pri odločanju in postopanju omogočiti strankam, da čim lažje zavarujejo in uveljavijo svoje pravice, prvega odstavka 9. člena ZUP, ki določa, da je treba stranki dati možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločitev in drugega odstavka 9. člena ZUP, ki določa, da mora v primeru, ko so v postopku udeležene stranke z nasprotujočimi interesi, vsaka stranka imeti možnost, da se izjavi o zahtevkih in navedbah stranke z nasprotujočimi interesi, je Pooblaščenec dne 12. 8. 2008, družbi EPIC d.o.o., poslal poziv kot stranskemu udeležencu v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, št. 021-76/2008/2. V pozivu, je Pooblaščenec družbo EPIC d.o.o. pozval, da vstopi v postopek kot stranski udeleženec, ker se v dokumentaciji, ki jo zahteva prosilec, nahaja tudi dopis družbe EPIC d.o.o organu, z dne 21. 10. 2004, pri čemer se v prilogi, ki izkazuje podatke o poslovanju na TRR družbe na dan 22. 10. 2004, nahajajo podatki o:
•    stanju sredstev na transakcijskem računu na dan sestavitve obrazca, v tisočih SIT,
•    povprečnem stanju sredstev na transakcijskem računu v obdobju od 1. 9. 2005 do 30. 9. 2004, v tisočih SIT,
•    stanju neporavnanih obveznosti, v tisočih SIT,
•    številu dni neprekinjene blokade na transakcijskem računu od odprtja računa do vštevši dneva sestavitve obrazca,
•    številu dni blokade transakcijskega računa v obdobju od 22. 4. 2004 do 22. 10. 2004,
•    odobrenemu limitu oz. kreditni liniji, v tisočih SIT,
•    datumu odprtja transakcijskega računa.
Pooblaščenec je v navedenem pozivu družbo EPIC d.o.o. pozval, da se v roku 8 dni od prejema poziva opredeli:
•    ali katera izmed zahtevanih informacij v dokumentu, oziroma dokument sam, za družbo predstavlja poslovno skrivnost po določilu 39. člena ZGD-1 in
•    kakšna škoda bi, po mnenju družbe, nastala v primeru razkritja posameznega dokumenta, če družba ocenjuje, da gre za poslovno skrivnost po 39. členu ZGD, pri čemer je potrebno čim bolj konkretizirati škodo, ki bi nastala kot posledica morebitnega razkritja nepooblaščeni osebi.

Pooblaščenec je dne 19. 8. 2008 prejel dopis odvetnika Mirana Škrinjarja, pooblaščenca družbe EPIC d.o.o., v katerem pooblaščenec izjavlja, da je predmetni dokument, ki je priloga dopisa družbe EPIC d.o.o. organu, označen z izjavo zaupno in se nanaša na širši poslovni dogodek. Družba EPIC d.o.o. meni, da bi razkritje navedenega podatka in podatkov iz pogodbe o prodaji povzročilo družbi znatno poslovno škodo. Sklepno stranska intervenientka pojasnjuje tudi, da je s svojo dejavnostjo prisotna tudi na tujih trgih znotraj in izven EU in bi razkritje podatkov o njenih poslovnih dogodkih družbi povzročilo širšo gospodarsko škodo.

Pooblaščenec je ob natančnem pregledu spisovne dokumentacije ter navedb stranske udeleženke družbe EPIC d.o.o. ugotovil, upoštevaje objektivni kriterij, ki je podan v drugem odstavku 39. člena ZGD-1, da priloga dopisa družbe EPIC d.o.o organu, z dne 21. 10. 2004, izkazuje podatke o poslovanju na TRR družbe na dan 22. 10. 2004. Dokument je izdala banka, pri kateri ima družba EPIC d.o.o. odprt poslovni račun. Dokument je označen z oznako ZAUPNO, na njem pa se nahajajo podatki o:
•    stanju sredstev na transakcijskem računu na dan sestavitve obrazca, v tisočih SIT,
•    povprečnem stanju sredstev na transakcijskem računu v obdobju od 1. 9. 2005 do 30. 9. 2004, v tisočih SIT,
•    stanju neporavnanih obveznosti, v tisočih SIT,
•    številu dni neprekinjene blokade na transakcijskem računu od odprtja računa do vštevši dneva sestavitve obrazca,
•    številu dni blokade transakcijskega računa v obdobju od 22. 4. 2004 do 22. 10. 2004,
•    odobrenemu limitu oz. kreditna linija, v tisočih SIT,
•    datumu odprtja transakcijskega računa.

Navedeni dokument z oznako zaupno ni označen na način, ki ga določa prvi odstavek 39. člena ZGD-1, ker ga kot takega ni označila družba s svojim pisnim sklepom, zato Pooblaščenec ugotavlja, da navedeni dokument predstavlja poslovno skrivnost na podlagi uporabe objektivnega kriterija. Gre namreč za dokument, ki predstavlja bančno tajnost in ga je kot zaupnega označila banka, ki ga je pripravila. Kot izhaja iz komentarja ZGD-1, podatek namreč lahko velja kot poslovna skrivnost le, če je znan samo določenemu, in to omejenemu krogu ljudi. To pomeni, da obstaja določena prepoved, da bi osebe, ki vedo, ali zvedo za podatek, le-tega sporočale nepooblaščenim osebam. Pri tem je v zvezi z objektivnim kriterijem za presojanje poslovne skrivnosti potrebno upoštevati tudi spremljajoče okoliščine, ko nosilec opozarja na zaupno naravo, dokumenti s podatki se hranijo v sefu, na informaciji je označba zaupno itd … Ob upoštevanju določb 39. člena ZGD-1, Pooblaščenec zaključuje, da navedeni dokument predstavlja poslovno skrivnost, zato je potrebno podatke, ki se v njem nahajajo, prekriti na način, ki je določen v 20. alineji 2. točke izreka. Gre namreč za informacijo, ki je v skladu z 2. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ izjema od prostega dostopa do informacij javnega značaja.

V zvezi s prodajno pogodbo za nepremičnino, katere posredovanje pooblaščenec stranske udeleženke prav tako prereka, ker bi z njenim razkritjem stranski udeleženki lahko nastala poslovna škoda, pa Pooblaščenec ugotavlja, da ta ni verjetno izkazana. Navedbe pooblaščenca stranske udeležbe o škodi, ki bi z razkritjem pogodbene vsebine in določil lahko nastala, so pavšalne, škoda pa ni v ničemer verjetno izkazana. Pooblaščenec opozarja, da gre pri sklepanju kupoprodajnih pogodb med samoupravnimi lokalnimi skupnostmi in subjekti zasebnega prava za pravne posle s stvarnim premoženjem občine, ki vplivajo na javnofinančne tokove oz. na proračun samoupravnih lokalnih skupnosti. Z uporabo logične razlage določbe prve alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da se dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev, Pooblaščenec zaključuje, da tudi prilivi v proračun, pa čeprav iz naslova kupnine, niso varovani in ne predstavljajo izjeme po ZDIJZ, ampak morajo biti javni kljub morebitni izjemi poslovne skrivnosti, saj je samo na tak način mogoče vršiti transparenten nadzor nad upravljanjem z javnimi sredstvi.

Navedeno pomeni, da so podatki, ki jih zahteva prosilec, nedvomno informacije javnega značaja, ki pa jih je potrebno v delih, kjer vsebujejo osebne podatke ali poslovne skrivnosti, ustrezno zavarovati tako, da se prekrijejo osebni podatki posameznikov, ki se pojavljajo v posameznih delih spisovne dokumentacije ali tisti deli podatkov o pravnih osebah, ki predstavljajo poslovno skrivnost. To je mogoče doseči z institutom tako imenovanega delnega dostopa, v skladu s 7. členom ZDIJZ. Ta določa, da v kolikor dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije, ki predstavljajo izjemo od prosto dostopnih informacij javnega značaja in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino oziroma mu omogoči ponovno uporabo preostalega dela dokumenta. Upoštevaje navedeno je Pooblaščenec odločil, da mora organ podatke, ki predstavljajo izjemo od prosto dostopnih informacij javnega značaja prikriti, do vseh preostalih podatkov pa prosilcu omogočiti delni dostop. Organ mora v petnajstih dneh od prejema te odločbe prosilcu vročiti dokumente, v obliki kot izhaja iz izreka odločbe.

Pooblaščenec mora v postopku odločanja o pritožbi prosilca ugotavljati obstoj vseh dokumentov, ki jih prosilec v svoji vlogi zahteva. Tako je Pooblaščenec ugotovil, da se v spisu nahajajo vsi dokumenti, ki jih prosilec zahteva posamično, razen dogovora o najemu prostora ter čas najema in cena najema prostora, kjer je vkopan plinski rezervoar. Pooblaščenec je v zvezi s tem opravil telefonski razgovor z direktorjem občinske uprave organa, ki je pojasnil, da iz dogovora z investitorjem izhaja, da se na parceli 116/2, k.o. Senožeče ustanovi služnost v korist investitorja, ki mora organu plačati tudi primerno odškodnino. Pooblaščenec ob tem pripominja, da je dogovor o ustanovitvi služnosti razviden iz soglasja organa za poseg v prostor, ki se ga prosilcu posreduje v skladu z izrekom te odločbe. Tajnik organa je Pooblaščencu prav tako pojasnil, da bo pogodba o ustanovitvi stvarne služnosti med investitorjem in organom sklenjena šele ob zaključku del, kar se bo predvidoma zgodilo v mesecu septembru. O tem razgovoru je Pooblaščenec napravil uradni zaznamek št.: 0900-118/2008/6, z dne 10. 7. 2008. Iz navedb organa tako izhaja, da ta s pogodbo o ustanovitvi služnosti še ne razpolaga, ker dela na predmetnem zemljišču še niso končana. Ker navedeni dokument, po navedbah organa, za katere Pooblaščenec nima nikakršnega razloga, da jim ne bi verjel, še ne obstaja, zahtevi prosilca v tem delu ni mogoče ugoditi, ker mu organ dokumenta, ki še ni nastal, sploh ne more posredovati.

Po preizkusu, ki je pokazal, da v zahtevanih dokumentih ni nobenih drugih izjem od prosto dostopnih informacij, je Pooblaščenec pritožbi prosilca zaradi molka ugodil in na podlagi tretjega odstavka 255. čl. ZUP sam rešil zadevo tako, kot izhaja iz izreka te odločbe.


Pouk o pravnem sredstvu: Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa lahko sproži upravni spor. Tožba se vloži v 30 dneh po prejemu te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožbo se vloži pisno neposredno pri navedenem sodišču ali po pošti ali ustno na zapisnik. Če je tožba poslana po pošti, se šteje, da je prispela pravočasno, če je bila priporočeno oddana na pošto zadnji dan roka. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži najmanj v treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
 

Informacijski pooblaščenec
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka