Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

FOIA Decisions

+ -
Date: 19.06.2020
Title: prosilec - Občina Bled
Number: 090-94/2020
Category: Ali dokument obstaja?
Status: Refused


POVZETEK:

Prosilec je od organa zahteval dostop do dokumentov in odgovore na vprašanja glede podnajema Grajske plaže. Organ je zahtevi prosilca ugodil in prosilcu posredoval dokumente s katerimi tozadevno razpolaga. V pritožbenem postopku je IP ugotovil, da organ z drugimi dokumenti, iz katerih bi izhajali odgovori na vprašanja ne razpolaga, zato je zahtevo prosilca zavrnil in potrdil odločitev organa.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-94/2020/5

Datum: 19. 6. 2020

 

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), z dne 5. 6. 2020, zoper odločitev Občine Bled, Cesta svobode 13, 4260 Bled (v nadaljevanju organ), št. 090-13/2020-2 z dne 1. 6. 2020, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

 

 

O D L O Č B O:

 

  1. Pritožba prosilca z dne 5. 6. 2020 zoper odločitev Občine Bled, št. 090-13/2020-2 z dne 1. 6. 2020, se zavrne.
  1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

 

 

O b r a z l o ž i t e v:

 

Prosilec je dne 19. 3. 2020 na organ naslovil zahtevo za posredovanje informacij javnega značaja, in sicer:

  1. Za katero časovno obdobje je izdano soglasje 321-12/2018?
  2. Na podlagi katerega dokumenta/zakona je Občina Bled dala soglasje za podnajem, za nedoločen čas, omenjenemu podjetju?
  3. Koliko podjetij se je prijavilo na razpis in kakšne so bile ponudbe ostalih podjetnikov?
  4. Fotokopijo vloge za pridobitev soglasja, ki je bila vložena dne 13. 12. 2018 na Občino Bled s strani Infrastrukture Bled d. o. o.
  5. Zakaj se vedno izbira samo enega in istega podjetnika, ki je bil od prvega najema dalje celo član iste stranke kot gospod župan …?
  6. Zakaj ima samo izbrano podjetje pogodbo za nedoločen čas, medtem ko imajo vsi ostali običajne pogodbe do 5 let?
  7. Zakaj se je razpis izvedel ravno v času odhoda direktorja občinske uprave in ne kasneje - in to praktično skoraj leto prej, ko vsi vemo, da se običajno zadeve urejajo v precej krajših časovnih okvirjih?
  8. Kako je možno, da je soglasje s strani Občine Bled izdano Infrastrukturi Bled d. o. o. za oddajo dela Grajske plaže v podnajem podpisano šele naknadno, in sicer je pogodba med podjetnikom in Infrastrukturo sklenjena 1. 12. 2018 , soglasje Občine Bled, ki ne definira časovno ničesar, pa šele z zamikom 17. 12. 2020?
  9. Koliko denarja, ki ga Občina Bled nakazuje LTO, bo šlo za sanacijo jezera in ureditve prometa ter izboljšanja same kvalitete bivanja krajanov v turistični sezoni?

 

Prosilec je še navedel, da odgovore vezane na vprašanja iz 5. do 9. točke  zahteve z dne 19. 3. 2020, zahteva na podlagi 17. člena Uredbe o upravnem poslovanju (Ur. l. RS, št. 9/2018 s spremembami in dopolnitvami).

 

Organ je prosilcu z dopisom št. 090-13/2020-2 z dne 1. 6. 2020 posredoval fotokopijo vloge Infrastrukture Bled d. o. o. za izdajo soglasja za oddajo dela nepremičnine v Grajskem kopališču v podnajem, z dne 13. 12. 2018, Pogodbo o podnajemu in ortofoto posnetek dela zemljišča, na katerem se nahaja del nepremičnine Grajskega kopališča Bled in tloris. V dopisu št. 090-13/2020-2 z dne 1. 6. 2020 je organ prosilcu posredoval pojasnila in odgovore na vprašanja iz celotne zahteve prosilca z dne 19. 3. 2020.

 

Dne 5. 6. 2020 je prosilec vložil pritožbo zoper odločitev organa, št. 090-13/2020-2 z dne 1. 6. 2020, v kateri je navedel, da pri večini točk ni bilo priloženih nobenih zahtevanih dokumentov javnega značaja, prav tako se organ ni opredelil, da ti ne obstajajo. Po mnenju prosilca mu organ tudi ni odgovoril na nekatera vprašanja. Prosilec zahteva, da mu organ za vse točke zahteve izda fotokopije dokumentov oz. se opredeli, da ti ne obstajajo. Prosilec je še navedel, da je na organ vložil več zahtev, da pa so mnoge ostale nerešene, zato zahteva, da organ zahteve najde in mu posreduje zahtevane dokumente. Primer nerešene zahteve je zahteva, ki se nanaša na sanacijo jezera, katere dokument bi potrdil navedbe organa o mnogih ukrepih, ki pa so prosilcu neznani. Prosilca tudi zanima, kaj se dogaja z dragim robotom, za katerega se je izšolal podžupan in se je to tudi reklamiralo v medijih. Prosilec do vložitve pritožbe ni videl na jezeru obratovati navedenega robotka, zato ga zanima, zakaj organ nekaj kupi in nato tega ne uporablja ter kdo je šel v to investicijo in zakaj osebno ne odgovarja.

 

Organ svoje odločitve po prejemu pritožbe ni spremenil, zato je pritožbo, na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom, št. 090 - 13/2020 z dne 10. 6. 2020, odstopil v reševanje IP kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.

 

Pritožba ni utemeljena.

 

IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločitev v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Prvostopenjsko odločitev preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

 

V obravnavani zadevi se je prosilec pritožil zoper odločitev organa št. 090-13/2020-2 z dne 1. 6. 2020, s katero je organ zahtevi prosilca ugodil in mu posredoval zahtevane dokumente  (vlogo Infrastrukture Bled d. o. o. za izdajo soglasja za oddajo dela nepremičnine v Grajskem kopališču v podnajem, z dne 13. 12. 2018, Pogodbo o podnajemu in ortofoto posnetek dela zemljišča, na katerem se nahaja del nepremičnine Grajskega kopališča Bled in tloris). Organ je prosilcu posredoval tudi dodatna pojasnila in odgovore na zahtevana vprašanja.

 

IP ugotavlja, da je organ v odločitvi št. 090-13/2020-2 z dne 1. 6. 2020, odločil o zahtevi prosilca, z dne 19. 3. 2020. V njej je prosilec zahteval dostop do informacij javnega značaja, in sicer:

  1. Za katero časovno obdobje je izdano soglasje 321-12/2018?
  2. Na podlagi katerega dokumenta/zakona, je Občina Bled dala soglasje za podnajem, za nedoločen čas, omenjenemu podjetju?
  3. Koliko podjetij se je prijavilo na razpis in kakšne so bile ponudbe ostalih podjetnikov?
  4. Fotokopijo vloge za pridobitev soglasja, ki je bila vložena dne 13. 12. 2018 na Občino Bled s strani Infrastrukture Bled d. o. o.
  5. Zakaj se vedno izbira samo enega in istega podjetnika, ki je bil od prvega najema dalje celo član iste stranke kot gospod župan …?
  6. Zakaj ima samo izbrano podjetje pogodbo za nedoločen čas medtem, ko imajo vsi ostali običajne pogodbe do 5 let?
  7. Zakaj se je razpis izvedel ravno v času odhoda direktorja občinske uprave in ne kasneje - in to praktično skoraj leto prej, ko vsi vemo, da se običajno zadeve urejajo v precej krajših časovnih okvirjih?
  8. Kako je možno, da je soglasje s strani Občine Bled izdano Infrastrukturi Bled d. o. o. za oddajo dela Grajske plaže v podnajem podpisano šele naknadno, in sicer je pogodba med podjetnikom in Infrastrukturo sklenjena 1. 12. 2018, soglasje Občine Bled, ki ne definira časovno ničesar, pa šele z zamikom 17. 12. 2020?
  9. Koliko denarja, ki ga Občina Bled nakazuje LTO, bo šlo za sanacijo jezera in ureditve prometa ter izboljšanja same kvalitete bivanja krajanov v turistični sezoni?

 

Organ torej v odločitvi št. 090-13/2020-2 z dne 1. 6. 2020 ni odločal o drugih zahtevah prosilca, ki jih prosilec navaja v pritožbi z dne 5. 6. 2020, posledično je predmet tega pritožbenega postopka lahko le vsebina zahteve prosilca z dne 19. 3. 2020.

 

IP ob tem pojasnjuje, da lahko kot pritožbeni organ v pritožbenem postopku odloča le v mejah zahtevka, o katerem je bilo odločeno z izpodbijano odločitvijo. Odločanje IP preko zahteve z dne 19. 3. 2020 bi pomenilo odločanje preko zahteve. Tako prvostopenjski organ, kot tudi IP sta namreč vezana na zahtevo prosilca in ne smeta odločati preko meja zahteve. Takšno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS v sodbi, št. I U 817/2015-7 z dne 3. 9. 2015. Navedeno pomeni, da vsebina zahtevka, ki ni bila predmet izpodbijane odločitve, št. 090-13/2020-2 z dne 1. 6. 2020, ne more biti predmet presoje IP v tem pritožbenem postopku.

 

Ob tem IP še opozarja, da prosilec v pritožbi zahteve ne more razširiti ali vsebinsko spremeniti, kar izhaja iz 133. člena ZUP, ki določa, da, ko je postopek uveden, lahko stranka do izdaje odločbe na prvi stopnji razširi ali spremeni postavljeni zahtevek ne glede na to, ali ima razširjeni oziroma spremenjeni zahtevek isto pravno podlago ali ne, če se tak zahtevek opira na iste bistvene sestavine dejanskega stanja in če je organ pristojen za njegovo reševanje. Povedano drugače, prosilec se v pritožbi ne more pritožiti glede dokumentov, ki jih v zahtevi z dne 19. 3. 2020 ni zahteval. Tudi v tem primeru je IP kot pritožbeni organ v pritožbenem postopku vezan na zahtevo prosilca, saj lahko kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP preizkusi izpodbijano odločitev le v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Glede na navedeno se IP ni opredelil do pritožbenih navedb prosilca v delu, ko prosilec navaja, da mu organ ni posredoval dokumentov glede drugih (nerešenih) zahtev, ki niso bile predmet odločanja v tem postopku. V zvezi z navedenim je IP prosilcu posredoval tudi dopis št. 090-94/2020-3 z dne 17. 6. 2020 in mu pojasnil postopek pritožbe zoper molk organa.

 

Predmet tega pritožbenega postopka je torej vprašanje, ali organ razpolaga z  dokumenti, iz katerih bi izhajali odgovori na vprašanja, ki jih prosilec postavlja v zahtevi z dne 19. 3. 2020 in ali je organ prosilcu posredoval vse dokumente, s katerimi tozadevno razpolaga.

 

V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ, zato je IP nadalje ugotavljal, ali so pri zahtevanih informacijah izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja.

 

Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;

2. organ mora z njo razpolagati;

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

 

Če kateri od navedenih pogojev ni izpolnjen, pomeni, da zahtevana informacija javnega značaja ne obstaja in posledično zahtevi prosilca ni mogoče ugoditi.

 

Iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvarjati novih dokumentov, zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Navedeno pomeni, da odgovori na vprašanja oziroma pojasnila, razne obrazložitve, komentarji in analize stanj ne predstavljajo informacije javnega značaja. Enako velja tudi za primere,  kjer se zahteva po ZDIJZ sicer poimensko nanaša na »dokumente«, iz vsebine zahteve pa je mogoče razbrati, da prosilec zahteva pojasnilo, odgovor na vprašanja ali mnenje organa.

 

Iz samega ZUP, Uredbe o upravnem poslovanju ter načela prijazne in odprte javne uprave, sicer izhaja obveznost organov, da odgovorijo na vsako vlogo stranke, torej, da po svojih najboljših močeh, predvsem pa upoštevajoč svojo (predvsem stvarno) pristojnost, pomagajo prosilcu, da pride do želenih podatkov. Vendar pa IP izpostavlja, da ZDIJZ ne predstavlja instrumenta za zagotavljanje informiranosti prosilcev izven dometa samega zakona, ki konkretizira pravico pridobivanja že ustvarjenih dokumentov, s katerimi organ tudi dejansko (fizično oz. elektronsko) razpolaga. V kolikšnem obsegu organi prosilcem odgovarjajo na vprašanja, pa ni del postopkov po ZDIJZ, temveč je predmet njihovih komunikacijskih strategij oziroma drugih postopkov, skladno z Uredbo o upravnem poslovanju.

Smisel dostopa do informacij javnega značaja je sicer treba iskati v javnem in odprtem delovanju organa, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja, vendar pa je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. IP tako poudarja, da pritožbeni postopek pred IP ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati. IP ob tem pojasnjuje, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja tudi nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje pravilnosti poslovanja organa. V postopku dostopa do informacij javnega značaja se ob tem lahko presoja (le) vprašanje, ali zahtevane informacije javnega značaja dejansko obstajajo pri organu, v materializirani obliki.

 

Na podlagi vpogleda v posredovano dokumentacijo IP ugotavlja, da je organ prosilcu že posredoval dokumente, s katerimi tozadevno razpolaga, prav tako je organ prosilcu posredoval dodatna pojasnila in odgovore na vprašanja iz celotne zahteve prosilca  z dne 19. 3. 2020. Glede na pojasnila organa in na podlagi vpogleda v posredovano dokumentacijo ter predmetna vprašanja iz zahteve prosilca, z dne 19. 3. 2020, IP nima razloga, da ne bi v celoti sledil navedbam organa, da organ v času izdaje izpodbijane odločbe z drugimi dokumenti, iz katerih bi izhajali odgovori na vprašanja iz zahteve prosilca z dne 19. 3. 2020, ni razpolagal. Iz celotne pritožbene zadeve namreč ne izhaja noben sum, da organ razpolaga še z drugimi dokumenti, iz katerih bi izhajali odgovori na vprašanja iz zahteve z dne 19. 3. 2020, vendar jih prosilcu ne želi posredovati.

 

IP ob tem pripominja, da tudi ni nobene zakonske podlage, da bi tozadevni dokumenti morali obstajati, prosilec pa v pritožbi niti ne navaja, da ti dokumenti dejansko obstajajo niti ne predlaga nobenih dejstev in dokazov, iz katerih bi sledilo, kdo pri organu naj bi s temi dokumenti razpolagal, v kakšni obliki naj bi se nahajali oz. kako naj IP še dopolni ugotovitveni postopek, ki bi vodil do drugačnih ugotovitev, kot izhajajo iz izpodbijanega odgovora organa. Ker so nekatera vprašanja prosilca iz zahteve očitno usmerjena k pridobitvi odgovorov oz. komentarjev na njegova subjektivna vprašanja, ne pa k zahtevi po materializiranih dokumentih, prosilec v tem pritožbenem postopku ne more uspeti. Po naravi stvari je namreč jasno, da odgovori na subjektivna vprašanja in različni komentarji, npr. zakaj se vedno izbira istega ponudnika, zakaj se je razpis izvedel ravno v določenem času in ne kasneje, kako je možno, da je bilo izdano soglasje naknadno,.. ne obstajajo v materializirani obliki in se pri organu posledično ne nahajajo v obliki dokumentov.

 

Iz vsega navedenega tako izhaja, da prosilcu ni mogoče posredovati zahtevanih dokumentov, saj organ z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga v materializirani obliki. Pri tem IP ponovno navaja, da organ, v postopku po ZDIJZ ni dolžan odgovarjati na konkretno postavljena vprašanja, ampak je dolžan odločati le o dostopu do materializiranih dokumentov.

 

Ker iz zgoraj navedene definicije informacije javnega značaja po 4. členu ZDIJZ izhaja, da so zavezanci dolžni posredovati le informacije, s katerimi razpolagajo, pritožbi prosilca ni mogoče ugoditi, saj organ z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga.

 

Glede ostalih pritožbenih navedb prosilca IP pojasnjuje, da se do njih ni opredelil, saj so za postopek po ZDIJZ brezpredmetne in niso v pristojnost IP. V postopku po ZDIJZ je relevantno le dejstvo, ali organ dejansko razpolaga z dokumenti, ki so predmet zahteve in ali ti predstavljajo prosto dostopno informacijo javnega značaja.

 

Upoštevaje navedeno je IP zaključil, da organ ne razpolaga z zahtevanimi dokumenti, zato je pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil in potrdil izpodbijano odločbo, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

 

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse.

 

 

 

Pouk o pravnem sredstvu: 

 

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

Postopek vodila:

Urša Pleterski

raziskovalka pooblaščenca

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:          

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščen