Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

FOIA Decisions

+ -
Date: 30.03.2018
Title: prosilec - NLB leasing - v likvidaciji
Number: 0902-10/2018
Category: Ali gre za inf. javnega značaja?, Poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom
Status: Refused


POVZETEK:

 

Poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava (dalje zavezanec) ni odgovoril na zahtevo prosilca za posredovanje informacij, ki se nanašajo  na likvidacijski postopek. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, se molk zavezanca v konkretnem primeru šteje kot zavrnilna odločba.  Ker dokumenti, ki jih je zahteval prosilec, ne sodijo med taksativno naštete informacije, ki skladno s 4. a členom ZDIJZ predstavljajo informacije javnega značaja, je IP njegovo pritožbo zavrnil. Za poslovne subjekte pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava je namreč definicija informacije javnega značaja določena ožje, kot to velja za zavezance iz 1. člena ZDIJZ – organe javnega sektorja, ki so podvrženi določilom ZDIJZ v celoti. 
 

 

ODLOČBA:

 

Številka: 0902-10/2018/4
Datum:  30. 3. 2018

 

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15 in 7/18; v nadaljevanju ZDIJZ) ter drugega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju ZUP) o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), z dne 9. 3. 2018, zoper zavrnilno odločbo družbe NLB Leasing d.o.o. Ljubljana - v likvidaciji, Šlandrova ulica 2, 1231 Ljubljana – Črnuče (v nadaljevanju zavezanec), o zahtevi prosilca z dne 12. 1. 2018, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo 

 

O D L O Č B O:

 


1.    Pritožba prosilca z dne 9. 3. 2018 se zavrne.

 

2.    V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

O b r a z l o ž i t e v:

 


Prosilec je z zahtevo z dne 12. 1. 2018 zahteval od zavezanca vse evidentirane informacije v fizični ali elektronski obliki, ki se nanašajo na likvidacijski postopek od začetka njegove uvedbe do trenutka vložitve te zahteve, kar zajema vse oblike sklepov, odločitev, dogovorov in zadevajo vsa pogodbena razmerja in pravne posle na kakršenkoli način.

 

Dne 9. 3. 2018 je prosilec na IP naslovil pritožbo, v kateri je navedel, da zavezanec na njegovo zahtevo ni odgovoril, niti mu ni posredoval kakršnekoli druge informacije. 

 

IP je z dopisom št. 0902-10/2018/2, z dne 12. 3. 2018 zavezanca seznanil z vloženo pritožbo in ga pozval, da prosilcu omogoči dostop do zahtevanih informacij, mu odgovori s pisnim odgovorom ali sporoči, zakaj mu ni poslal pisnega odgovora v roku iz tretjega odstavka 26.a člena ZDIJZ. 

 

Zavezanec je odgovoril z dopisom z dne 19. 3. 2018, v katerem je navedel, da odločitev o začetku postopka likvidacije skladno z določilom prvega odstavka Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami) sprejmejo družbeniki družbe, v tem primeru NLB d.d.. Zavezanec v zvezi s postopkom lastne likvidacije ni sprejemal nobenih sklepov, odločitev ali dogovorov, tudi sicer pa je vsebina sklepa o začetku postopka likvidacije dostopna na spletni strani Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (v nadaljevanju AJPES), ki je javnopravna evidenca. Četudi značilnosti in namen postopka redne likvidacije presegajo namen odločanja o zahtevi za dostop do informacij javnega značaja, zavezanec prosilca obvešča, da postopek likvidacije v nobenem primeru ne vpliva na sklenjena pogodbena razmerja z leasingojemalci, saj se postopek likvidacije družbe ne bo končal pred iztekom sklenjenih leasing pogodb.

 

Pritožba ni utemeljena. 

 

IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
V konkretni zadevi ni sporno, da je zavezanec poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava in s tem tudi zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja, in sicer na podlagi 2. alineje prvega odstavka 3.b člena ZDIJZ. Navedeno izhaja tudi iz Registra zavezancev za posredovanje informacij javnega značaja, ki je objavljen na spletni strani AJPES (https://www.ajpes.si/RZIJZ/Vpogled/Zavezanec#/5384915000/2018-03-09).  Ob tem IP še dodaja, da se v skladu s petim odstavkom 3. b člena ZDIJZ domneva, da je pravna oseba, ki je vpisana v register zavezancev, zavezanec po tem zakonu. To domnevo sicer lahko izpodbija, vendar le pod pogojem, da izkaže, da ne izpolnjuje pogojev za zavezanca po tem zakonu. IP ob tem še dodaja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da gre za zavezanca po ZDIJZ in temu zavezanec v dopisu z dne 19. 3. 2018 niti ne nasprotuje.

 

IP pojasnjuje, da za postopanje poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava veljajo posebna postopkovna pravila, ki so določena v 26.a členu ZDIJZ. Ta v tretjem odstavku določa, da poslovni subjekt v roku 20 delovnih dni od prejema zahteve omogoči dostop do informacij javnega značaja ali prosilcu pošlje pisni odgovor iz prejšnjega odstavka, sicer se šteje, da je bil dostop zavrnjen. V četrtem odstavku je nadalje določeno, da se pisni odgovor poslovnega subjekta iz drugega odstavka tega člena in molk poslovnega subjekta iz prejšnjega odstavka štejeta kot zavrnilna odločba.  

 

IP pripominja, da je zakonodajalec zaradi dejstva, ker vključitev poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava v ZDIJZ pomeni zanje dodatno administrativno breme, sicer res predvidel poenostavljeno izvajanje postopka z zahtevo za dostop,  vendar to ne pomeni, da je v primeru zavrnitve zahteve primarno predvidel t.i. molk zavezanca. Ravno nasprotno, zakonodajalec je poslovne subjekte pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava v drugem odstavku 26.a člena ZDIJZ zavezal, da o zahtevi za dostop odločijo s pisnim odgovorom, v katerem prosilca obvestijo o razlogih, zaradi katerih zahtevanih informacij ne morejo posredovati. Po mnenju IP je namen takšne določbe v tem, da se prosilcu omogoči izvrševanje pravice do učinkovitega pravnega sredstva iz 25. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I, s spremembami in dopolnitvami), saj prosilec v primeru molka zavezanca nima vseh možnostih, da bi učinkovito ugovarjal razlogom za zavrnitev zahteve, ker jih niti ne pozna. Smisel navedenega ustavnega zagotovila namreč ni le v tem, da se posamezniku daje pravica do vložitve pravnega sredstva, temveč predvsem v tem, da lahko z vložitvijo pravnega sredstva učinkovito brani in varuje svoje pravice in pravne interese.  IP zato poudarja, da so poslovni subjekti pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava praviloma dolžni v primeru zavrnitve zahteve za dostop do informacij javnega značaja prosilcu poslati pisni odgovor, ki vsebuje razloge za zavrnitev. Iz pritožbe in iz dopisa zavezanca z dne 19. 3. 2018 ne izhaja, da je zavezanec prosilcu poslal takšen pisni odgovor, kar pomeni, da ni ravnal v skladu z določbami ZDIJZ. Vendar pa je, upoštevaje določbo četrtega odstavka 26.a ZDIJZ in namen, zaradi katerega je zakonodajalec za postopanje poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava določil posebna postopkovna pravila, treba to pomanjkljivost postopka opredeliti kot nebistveno, saj vsebinsko na končno odločitev ne vpliva, kot to izhaja iz nadaljevanja obrazložitve te odločbe.  

 

Po preučitvi pojasnil v dopisu zavezanca z dne 19. 3. 2018 je IP ugotovil, da zavezanec prosilcu ni odgovoril, ker je odločil, da je treba dostop v konkretnem primeru zavrniti, zato se molk zavezanca v konkretnem primeru šteje kot zavrnilna odločba. Zavezanec kot razlog za zavrnitev zahteve navaja, da značilnosti in namen postopka redne likvidacije presegajo namen odločanja o zahtevi za dostop do informacij javnega značaja, iz česar izhaja, da je v predmetni zadevi sporno, ali so informacije, ki jih je zahteval prosilec, informacije javnega značaja. 

 

Za poslovne subjekte pod prevladujočim vplivom, kamor spada tudi zavezanec v konkretnem primeru, je definicija javnega značaja določena ožje, kot to velja za zavezance iz 1. člena – organe javnega sektorja, ki so podvrženi določilom ZDIJZ v celoti. Pri poslovnih subjektih pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava so informacije javnega značaja le tiste informacije, ki jih ZDIJZ taksativno navaja v 4.a členu: 
1) informacija iz sklenjenega pravnega posla, ki se nanaša na (prva alineja prvega odstavka 4.a člena) 
- pridobivanje, razpolaganje ali upravljanje s stvarnim premoženjem poslovnega subjekta ali 
- izdatke poslovnega subjekta za naročilo blaga, gradenj, agentskih, svetovalnih ali drugih storitev ali sponzorske, donatorske ali avtorske pogodbe ali druge pravne posle, s katerimi se dosega učinek, enak učinkom pravnih poslov iz prejšnjih alinej; 
2) informacija o vrsti zastopnika oz. članstvu v poslovnem organu, organu upravljanja ali organu nadzora, 
- informacija o višini dogovorjenega ali izplačanega prejemka ali bonitet člana poslovodnega organa, organa upravljanja, drugega zastopnika poslovnega subjekta, člana nadzornega organa in 
- informacija v zvezi z zaposlitvijo ali imenovanjem navedenih oseb, iz katere je razvidno izpolnjevanje pogojev in meril za zaposlitev ali imenovanje (druga alineja prvega odstavka 4.a člena). 


 
Prosilec je zahteval vse evidentirane informacije v fizični ali elektronski obliki, ki se nanašajo na likvidacijski postopek od začetka njegove uvedbe do trenutka vložitve te zahteve, kar zajema vse oblike sklepov, odločitev, dogovorov in zadevajo vsa pogodbena razmerja in pravne posle na kakršenkoli način. Prosilec torej zahteva dokumente, ki se nanašajo na likvidacijski postopek zavezanca. Iz podatkov v Poslovnem registru na spletni strani AJPES izhaja, da je NLB d.d. kot edini družbenik zavezanca dne 19. 12. 2017 sprejel sklep, da se z dnem 31. 12. 2017 prične postopek likvidacije zavezanca. Razlog za prenehanje družbe po postopku likvidacije je izključno izpolnitev zavez iz kataloga zavez, ki so bile dane s strani Republike Slovenije v postopku presoje skladnosti ukrepov za banko NLB d.d. s pravili Evropske unije o državnih pomočeh. Okrožno sodišče v Ljubljani je, na podlagi navedenega sklepa NLB d.d., dne 3. 1. 2018, vpisalo začetek postopka redne likvidacije zavezanca. IP pojasnjuje, da se postopek redne likvidacije družbe izvaja na podlagi določb Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami), s ciljem prenehanja družbe.


 
IP je, upoštevaje zgoraj navedeno definicijo informacije javnega značaja iz 4. a člena ZDIJZ, ugotovil, da v konkretnem primeru očitno ne gre za informacije javnega značaja. Določba 4. člena ZDIJZ določa »informacije javnega značaja« na splošno (pri subjektih, ki so zavezanci po 1. členu ZDIJZ), določba 4.a člena ZDIJZ pa definira ta pojem za poslovne subjekte pod prevladujočim vplivom, kamor sodi tudi zavezanec, precej ožje. Ker je določba 4.a člena ZDIJZ jasna in je ni mogoče razlagati ekstenzivno, IP ugotavlja, da prosilec ni zahteval informacij, ki pri poslovnih subjektih pod prevladujočim vplivom spadajo v okvir definicije informacije javnega značaja in posledično zapadejo pod domet ZDIJZ. Zahtevane informacije se posledično ne nanašajo na informacije, ki jih taksativno določa 4.a člen, ker ne gre za informacije iz sklenjenega pravnega posla za izdatke ali za informacije v zvezi z upravljanjem stvarnega premoženja. Prav tako pa tudi ne gre za informacije iz druge alineje prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ v zvezi s prejemki članov poslovodnega ali nadzornega organa, niti za podatke v zvezi z zaposlitvijo ali imenovanjem navedenih oseb, iz katere je razvidno izpolnjevanje pogojev in meril za zaposlitev ali imenovanje. Informacij, ki jih je zahteval prosilec, v skladu s 4.a členom ZDIJZ torej pri zavezancu že pojmovno ni mogoče šteti za informacije javnega značaja. Odločitev organa, da zahtevo zavrne, je zato pravilna in na zakonu utemeljena.


 
Ker je IP ugotovil, da v konkretnem primeru niso izpolnjeni pogoji za informacijo javnega značaja po 4. a členu ZDIJZ, se ni spuščal v presojo, ali zavezanec razpolaga z zahtevanimi informacijami. To vprašanje se namreč lahko postavi šele v primeru, če se ugotovi, da gre za informacije javnega značaja, ta pogoj pa v konkretnem primeru ni izpolnjen. 


 
Na podlagi vsega navedenega je IP zaključil, da je pritožba prosilca neutemeljena. Kot je pojasnjeno že zgoraj, je IP ugotovil, da so bile v postopku na prvi stopnji sicer pomanjkljivosti, vendar niso bistvene, zato je na podlagi drugega odstavka 248. člena ZUP pritožbo prosilca zavrnil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 106/2010-UPB5) oproščena plačila upravne takse. 

 

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

 

Pouk o pravnem sredstvu: 

 

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

Postopek vodila    :
Jasna Duralija, univ. dipl. prav.,
svetovalka IP

 

Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
informacijska pooblaščenka