Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

FOIA Decisions

+ -
Date: 02.06.2015
Title: prosilec - NLB d.d.
Number: 0902-6/2015
Category: Ali gre za inf. javnega značaja?, Poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom
Status: Refused


POVZETEK:

Prosilec je zahteval vse listine (vključno z zapisnikom) skupščine zavezanca, ki je odločala o zmanjšanju osnovnega kapitala banke na podlagi odločbe Banke Slovenije št. 24.20-021/13-1010 z dne 17. 12. 2013 (v nadaljevanju: odločba BS). Zavezanec je zavrnil zahtevo prosilca z dopisom, v katerem je navedel, da skupščina ni sprejela posebnega sklepa, ker je sklep o zmanjšanju in povečanju osnovnega kapitala sprejela že Banka Slovenije s prej navedeno odločbo. Prosilec je v pritožbi navedel, da bi tak dokument moral obstajati in da gre za kršitev ZGD-1, če ne obstaja, ter da bi moral zavezanec o zavrnitvi njegove zahteve odločiti z odločbo in ne zgolj z dopisom. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da zavezancu, kot poslovnemu subjektu pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, ne bi bilo treba o prosilčevi zahtevi odločiti z odločbo. Nadalje je ugotovil, da je zavezanec ravnal pravilno, ker je zahtevo prosilca zavrnil, vendar je svojo odločitev obrazložil z napačnimi razlogi (neobstoj dokumenta). Zahtevo bi moral namreč zavrniti, ker ne gre za informacijo javnega značaja po določbah 4.a člena ZDIJZ, pri čemer obstoj zahtevanega dokumenta niti ni relevanten. Zato je IP pritožbo prosilca zavrnil.

 

 

ODLOČBA:

 

Številka: 0902-6/2015/2

Datum: 2. 6. 2015

 

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06–UPB1, 117/06–ZDavP-2 in 23/14-ZDIJZ-C; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in tretjega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E, 65/2008-ZUP-F, 8/2010-ZUP-G in 82/2013-ZUP-H; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi ………… (v nadaljevanju: prosilec), z dne 3. 4. 2015, zoper dopis NLB, d.d, Trg republike 2, 1520 Ljubljana (v nadaljevanju: zavezanec), št. 3037/1229-sh z dne 31. 1. 2015, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjo

 

O D L O Č B O:

  1. Pritožba prosilca z dne 3. 4. 2015 zoper odgovor NLB d.d. št. 3037/1229-sh z dne 31. 1. 2015 se zavrne.
  1. V tem postopku posebni stroški niso nastali.


O b r a z l o ž i t e v :

 

Prosilec je dne 28. 3. 2015 na zavezanca naslovil dopis, s katerim je zahteval, da mu vroči vse listine (vključno z zapisnikom) skupščine zavezanca, ki je odločala o zmanjšanju osnovnega kapitala banke na podlagi odločbe Banke Slovenije št. 24.20-021/13-1010 z dne 17. 12. 2013 (v nadaljevanju: odločba BS).

 

Zavezanec je z dopisom št. 3037/1229-sh z dne 31. 1. 2015 zavrnil njegovo zahtevo z navedbo, da na podlagi odločbe BS ni sprejel nobene odločitve o zmanjšanju svojega osnovnega kapitala in o tem ne obstaja nobena listina. Pojasnil je, da je sklep o zmanjšanju in povečanju osnovnega kapitala zavezanca z dne 17. 12. 2013 v okviru izvajanja pristojnosti skupščine zavezanca v času trajanja izrednih ukrepov za zagotovitev stabilnosti finančnega sistema sprejela Banka Slovenije, pri čemer je citiral prvi odstavek 255. člena ZBan-1.

 

Prosilec je zoper dopis zavezanca št. 3037/1229-sh z dne 31. 1. 2015 vložil pritožbo z dne 3. 4. 2015, v kateri je navedel, da je izpodbijani dopis prejel 1. 4. 2015, zato je najverjetneje napačno datiran. Nadalje je navedel, da bi moral zavezanec v skladu z 22. členom ZDIJZ o njegovi zahtevi odločiti z odločbo. Od IP je zahteval, da zavezancu naloži, naj mu pošlje vse zahtevane listine. Menil je namreč, da bi zavezanec z zapisnikom skupščine moral razpolagati. Navedel je, da ZBan-1 v  255.a členu določa, da med trajanjem izrednih ukrepov pristojnosti skupščine in nadzornega sveta banke izvaja Banka Slovenije. Ne glede na določbe ZGD-1, Banka Slovenije, kot edini član skupščine, odločitve iz pristojnosti skupščine sprejema v obliki sklepov po Zakonu o Banki Slovenije, pri čemer bi morala zapisnik sprejeti in objaviti v skladu s členi 303 do 306 ZGD-1. Po mnenju prosilca so bile te določbe očitno kršene (skliceval se je na prekršek po 658. členu ZGD-1), zato pričakuje, da bo IP o nezakonitem ravnanju zavezanca v zvezi z zapisnikom skupščine obvestil Ministrstvo za gospodarstvo, ki je pristojno za nadzor nad ZGD-1 in sankcioniranje.

 

Pritožba ni utemeljena.

 

Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je dopis zavezanca št. 3037/1229-sh z dne 31. 1. 2015, štel kot pisen odgovor in ga v skladu s četrtim odstavkom 26.a člena ZDIJZ obravnaval kot zavrnilno odločbo. Kot organ druge stopnje je v skladu z 247. členom ZUP odgovor preizkusil v delih, v katerih ga prosilec izpodbija in v mejah njegovih pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon. Prosilec je odgovor izpodbijal v celoti.

 

IP ugotavlja, da ni sporno, da je zavezanec poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava v skladu s 1.a členom ZDIJZ. Je pa sporno, ali dokumenti, ki jih je zahteval prosilec, predstavljajo informacijo javnega značaja v skladu z ZDIJZ.

 

ZDIJZ poslovnim subjektom pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, ki so zavezani za posredovanje informacij javnega značaja po 1.a členu ZDIJZ (kamor sodi tudi zavezanec), nalaga obveznost, da na zahtevo prosilca posredujejo informacije javnega značaja, ki pa so opredeljene bistveno ožje kot pri organih, ki so zavezanci za dostop do informacij javnega značaja na podlagi 1. člena ZDIJZ. Za organe (stare zavezance po ZDIJZ) velja, da vse informacije, ki izpolnjujejo kriterij materializirane oblike in organ z njimi razpolaga, predstavljajo informacije javnega značaja (z možnostjo, da se dostop do celotnega ali dela dokumenta zavrne, zaradi obstoja izjeme po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ in odsotnosti »izjem od izjem« iz drugega in tretjega odstavka tega člena ter 5.a člena tega zakona). Pri poslovnih subjektih pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava (novih zavezancih) pa so informacije javnega značaja le tiste informacije, ki jih ZDIJZ primeroma navaja v 4.a členu (tudi tu pa obstaja možnost, da se zaradi obstoja izjem po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ dostop vseeno zavrne, razen če gre za informacije iz 6.a člena tega zakona oziroma »izjeme od izjem« iz drugega in tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ).

 

V primeru poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava je informacija javnega značaja:

  1. informacija iz sklenjenega pravnega posla, ki se nanaša na (1. al. prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ):

- pridobivanje, razpolaganje ali upravljanje s stvarnim premoženjem poslovnega subjekta ali

- izdatke poslovnega subjekta za naročilo blaga, gradenj, agentskih, svetovalnih ali drugih storitev ali

- sponzorske, donatorske ali avtorske pogodbe ali

- druge pravne posle, s katerimi se dosega učinek, enak učinkom pravnih poslov iz prejšnjih alinej;

  1. informacija, ki je nastala na podlagi pravnih poslov iz 1. al. prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ oziroma je z njimi neposredno povezana, če je, ne glede na določbe prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, za njeno razkritje podan prevladujoči javni interes iz drugega odstavka istega člena (drugi odstavek 4.a člena ZDIJZ);
  2. informacija o vrsti zastopnika oziroma članstvu v poslovodnem organu, organu upravljanja ali organu nadzora, informacija o višini dogovorjenega ali izplačanega prejemka ali bonitete člana poslovodnega organa, organa upravljanja, drugega zastopnika poslovnega subjekta, člana nadzornega organa in informacija v zvezi z zaposlitvijo ali imenovanjem navedenih oseb, iz katere je razvidno izpolnjevanje pogojev in meril za zaposlitev ali imenovanje (2. al. prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ).

 

Odločitev o povečanju ali zmanjšanju osnovnega kapitala gospodarske družbe po naravi stvari nikakor ne sodi niti med pravne posle iz 1. alineje prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ niti med informacije iz 2. alineje tega odstavka. Tako tudi v primeru, da bi dokumenti v zvezi s sprejeto odločitvijo o povečanju oziroma zmanjšanju kapitala zavezanca (vključno z odločitvijo - sklepom skupščine) obstajali, po definiciji 4.a člena ZDIJZ ne bi predstavljali informacije javnega značaja pri zavezancu (poslovnem subjektu pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava). IP se v zato v predmetnem postopku ni bilo treba nadalje ukvarjati z ugotavljanjem obstoja zahtevanega dokumenta.

 

IP v zvezi s pritožbenimi navedbami pojasnjuje, da zavezanec tudi ni zagrešil očitanih mu kršitev pravil postopka s tem, ko je prosilčevo zahtevo zavrnil z dopisom in ne z odločbo. Zavezanec je ravnal procesno pravilno, ker je kot poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, v skladu z drugim odstavkom 26.a člena ZDIJZ s pisnim odgovorom v obliki dopisa obvestil prosilca o razlogih, zaradi katerih zahtevanih informacij ne more posredovati. V odgovoru bi sicer moral, v skladu s citirano določbo, prosilca opozoriti, da lahko vloži pritožbo, vendar odsotnost pravnega pouka ne šteje za bistveno kršitev pravil postopka, niti je IP v konkretnem primeru ni prepoznal kot take. V prid tej odločitvi govori tudi dejstvo, da je prosilec pritožbo dejansko vložil, torej ni bil prikrajšan pri uveljavljanju svojih pravic.

 

Glede očitanih kršitev Zakona o gospodarskih družbah (Ur. l. RS, št. 65/09-UPB3, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZGD-1) IP pojasnjuje, da za njihovo obravnavanje ni pristojen. Iz pritožnikovih navedb in veljavne zakonodaje (zlasti 253. člen ZBan-1 v povezavi s podpoglavji 7.7.2. in 7.7.4 ZBan-1) ter upoštevaje odločbo BS[1] pa ne izhaja sum na kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti in bi ga bil IP v skladu s 145. členom Zakona o kazenskem postopku (Ur. l. RS, št. 32/12-UPB8 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZKP) dolžan naznaniti.

 

Ker je IP ugotovil, da je »izrek« izpodbijane odločbe zakonit (zahteva prosilca se zavrne), vendar obrazložen z napačnimi razlogi (dokument ne obstaja), je IP na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZUP v tej odločbi navedel pravilne razloge (zahtevani dokument ni informacija javnega značaja), pritožbo pa zavrnil, kot to izhaja iz 1. tč izreka te odločbe.

 

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010-UPB s spremembami in dopolnitvami; ZUT) oproščena plačila upravne takse.

 

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

Postopek vodila            :

Tina Kraigher Mišič, univ. dipl. prav.,

Svetovalka

 

Informacijski pooblaščenec

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

Informacijska pooblaščenka


[1] Javno dostopno na spletnem naslovu: www.bsi.si/library/includes/datoteka.asp.