Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

FOIA Decisions

+ -
Date: 05.12.2019
Title: prosilec - Nepremičninski sklad PIZ
Number: 0902-14/2019
Category: Ali gre za inf. javnega značaja?, Poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom
Status: Refused


POVZETEK:

Zavezanec je zavrnil prosilcu dostop do prednostne liste za najem namenskega najemnega stanovanja zaradi varstva osebnih podatkov. Prosilec je zoper odgovor zavezanca vložil pri IP pritožbo. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da v obravnavanem primeru zahtevani podatki oziroma zahtevana prednostna lista ne predstavlja informacij javnega značaja. Povedano drugače, prosilec ni zahteval informacij, ki pri zavezancu kot poslovnem subjektu pod prevladujočim vplivom spadajo v okvir definicije informacije javnega značaja. Upoštevaje navedeno je IP pritožbo prosilca zavrnil.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 0902-14/2019/4
Datum: 5. 12. 2019

 

 

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/05 in 51/07 – ZUstS-A; v nadaljevanju: ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15 in 7/18; v nadaljevanju: ZDIJZ) in tretjega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), z dne 23. 11. 2019, zoper odgovor Nepremičninskega sklada pokojninskega in invalidskega zavarovanja, d. o. o., Mala ulica 5, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: zavezanec), z dne 25. 10. 2019, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

ODLOČBO:

  1. Pritožba prosilca, z dne 23. 11. 2019, zoper odgovor Nepremičninska sklada pokojninskega in invalidskega zavarovanja, d. o. o., z dne 25. 10. 2019, se zavrne.
  1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 


Obrazložitev:

 

Prosilec je z zahtevo z dne 11. 10. 2019 zahteval od zavezanca posredovanje prednostne liste.

 

Zavezanec je zahtevo prosilca zavrnil z odgovorom, št. 254-PT z dne 25. 10. 2019 (v nadaljevanju: izpodbijani odgovor). Navedel je, da zahtevanega dokumenta ne more posredovati skladno u Uredbo EU o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov, veljavno od 25. 5. 2018. Nadalje je navedel še, da ne zavezanec in ne stanovanjske komisije pri zvezah oziroma društvih upokojencev, ki oblikujejo prednostne liste za najem namenskih stanovanj, le-teh ne objavljajo več. Liste namreč vsebujejo osebne podatke prosilcev, zato njihova javna objava in vpogled vanje brez izrecne privolitve vsakega posameznega kandidata ni možna.

 

Prosilec je nato zoper odgovor zavezanca vložil pri IP pritožbo z dne 23. 11. 2019. Meni, da prejeti odgovor zavezanca ne predstavlja sklepa o zavrnitvi, saj je navedeni razlog za zavrnitev zelo nejasen, prav tako ne vsebuje pravnega pouka. Takšen pristop šteje za molk organa, zato vlaga pritožbo.

 

IP je 29. 11. 2019 obvestil zavezanca, da je zoper izpodbijani odgovor prejel pritožbo prosilca in ga prosil za posedovanje dokazila o vročitvi izpodbijanega odgovora. Zavezanec je 3. 12. 2019 obvestil IP, da je prosilcu posredoval pisni odgovor 25. 10. 2019 z navadno pisemsko pošiljko, kar izhaja tudi iz priložene fotokopije posredovanega izpodbijanega odgovora.

 

Pritožba ni utemeljena.

 

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odgovor zavezanca v delu, v katerem ga prosilec izpodbija. Odgovor preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

 

IP najprej ugotavlja, da je družba Nepremičninski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja, d. o. o., zavezanec po prvem odstavku 1.a člena ZDIJZ, torej kot poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava (v nadaljevanju: poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom). Družba je kot zavezanec po 1.a členu ZDIJZ vpisana tudi v Register zavezancev za informacije javnega značaja, ki je prosto dostopen na spletnih straneh Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve. Navedeno pa izhaja tudi iz sodne prakse Upravnega sodišča[1] in prakse IP[2].

 

IP ugotavlja, da zavezanec v izpodbijanem odgovoru ni opozoril prosilca o pravici do pritožbe pri IP in da je bil izpodbijani odgovor posredovan prosilcu z navadno pisemsko pošiljko.

 

Poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom je v primeru zavrnitve dostopa do zahtevanih informacij dolžan, v skladu s 26.a členom ZDIJZ, s pisnim odgovorom v obliki dopisa obvestiti prosilca o razlogih, zaradi katerih zahtevanih informacij ne more posredovati. Prav tako je v skladu z navedeno določbo dolžan v odgovoru prosilca opozoriti, da lahko vloži pritožbo na IP v roku 15 dni od prejema pisnega odgovora, pisni odgovor v fizični obliki pa prosilcu posredovati po pošti priporočeno ali na njegov elektronski naslov.

 

Ker, kot zgoraj že ugotovljeno, zavezanec v konkretnem primeru prosilca ni opozoril na pravico do pritožbe in mu zavrnilnega odgovora ni pravilno vročil, zavezanec ni mogel izkazati, kdaj je prosilec prejel zavrnilni odgovor. Ker je dokazno breme glede pravilnosti vročanja na zavezancu, ta pa datuma vročitve ni uspel izkazati, je IP štel, da je pritožba prosilca vložena pravočasno. Upoštevaje navedeno in dejstvo, da je prosilec vložil pritožbo pri IP, torej, da je svojo zahtevo štel kot zahtevo po ZDIJZ, je IP o pritožbi odločil meritorno.

 

V obravnavanem primeru je nadalje mogoče ugotoviti, da ni sporno, da zavezanec z zahtevanimi informacijami razpolaga v materializirani obliki. Sporno v obravnavanem primeru je, ali zahtevani podatki predstavljajo prosto dostopne informacije javnega značaja.

 

Ker je za poslovne subjekte pod prevladujočim vplivom definicija informacije javnega značaja določena v ožjem obsegu kot za zavezance po 1. členu ZDIJZ, se IP najprej opredeljuje do pojma informacija javnega značaja za poslovne subjekte pod prevladujočim vplivom.

 

Pri poslovnih subjektih pod prevladujočim vplivom so informacije javnega značaja le tiste informacije, ki jih ZDIJZ taksativno našteva v prvem odstavku 4.a člena:

  • informacija iz sklenjenega pravnega posla, ki se nanaša na pridobivanje, razpolaganje ali upravljanje s stvarnim premoženjem poslovnega subjekta ali izdatke poslovnega subjekta za naročilo blaga, gradenj, agentskih, svetovalnih ali drugih storitev ter sponzorskih, donatorskih in avtorskih pogodb in drugih pravnih poslov, s katerimi se dosega enak učinek;
  • informacija o vrsti zastopnika oziroma članstvu v poslovodnem organu, organu upravljanja ali organu nadzora, informacija o višini dogovorjenega ali izplačanega prejemka ali bonitete člana poslovodnega organa, organa upravljanja, drugega zastopnika poslovnega subjekta, člana nadzornega organa in informacija v zvezi z zaposlitvijo ali imenovanjem navedenih oseb, iz katere je razvidno izpolnjevanje pogojev in meril za zaposlitev ali imenovanje.

Informacija javnega značaja poslovnih subjektih pod prevladujočim vplivom pa je tudi informacija, ki je nastala na podlagi pravnih poslov iz prve alineje prvega odstavka 4.a člena oziroma je z njimi neposredno povezana, če je, ne glede na določbe prvega odstavka 6. člena tega zakona, za njeno razkritje podan prevladujoči javni interes iz drugega odstavka 6. člena tega zakona

 

IP je, upoštevaje predhodno navedeno definicijo informacije javnega značaja iz 4.a člena ZDIJZ, ugotovil, da v obravnavanem primeru zahtevani podatki oziroma zahtevana prednostna lista ne predstavlja informacij javnega značaja. Povedano drugače, prosilec ni zahteval informacij, ki pri zavezancu kot poslovnem subjektu pod prevladujočim vplivom spadajo v okvir definicije informacije javnega značaja. Določba 4.a člena ZDIJZ je jasna in je ni mogoče razlagati ekstenzivno.

 

Prosilec je zahteval prednostno listo prosilcev za najem namenskega najemnega stanovanja. Gre za seznam s prednostnim vrstnim redom prosilcev, ki se v skladu s Pravili za oddajanje namenskih najemnih stanovanj v najem[3] oblikujejo na podlagi točkovanja vlog prosilcev. Nedvomno zahtevana prednostna lista ne predstavlja informacij, ki jih določa 4.a člen ZDIJZ. Gre za dokument, ki predstavlja listo prosilcev, s katerimi se sklepajo najemne pogodbe za najem namenskih najemnih stanovanj, upoštevaje vrstni red, ki ga je posamezni prosilec dosegel na listi. Ob tem IP še dodaja, da sodijo te najemne pogodbe pod osnovno dejavnost zavezanca, kar pomeni, da ne gre za posle, ki jih zajema 4.a člen ZDIJZ. Upravljanje z nepremičninami in zagotavljanje namenskih najemnih stanovanj ter oskrbovanih stanovanj za upokojence in druge starejše osebe je namreč osnovna dejavnost zavezanca.

 

Kot že navedeno, zahtevani dokument ne predstavlja informacije javnega značaja po 4.a členu ZDIJZ, zato je IP pritožbo prosilca zavrnil.

 

Ker se je zavezanec v izpodbijanem odgovoru skliceval na Uredbo EU o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov, IP pripominja, da tudi če bi zahtevana informacija spadala pod definicijo informacije javnega značaja, bi bilo v obravnavanem primeru treba presojati še izjemo varstva osebnih podatkov, kot jo določa 3. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

 

Od 25. 5. 2018 dalje se v Republiki Sloveniji uporablja Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov)[4]. Ker Splošna uredba o varstvu podatkov velja neposredno, na nacionalnem nivoju, zakona, ki bi zagotovil izvajanje njenih določb, pa (še) ni, je treba glede varstva osebnih podatkov primarno spoštovati določbe Splošne uredbe o varstvu podatkov, v delu pa tudi posamezne še veljavne določbe Zakona o varstvu osebnih podatkov – ZVOP-1[5]. Ob tem je mogoče ugotoviti, da predmetna uredba bistveno ne spreminja definicije upravljavca in obdelovalca osebnih podatkov in ne definicije osebnega podatka ter ne spreminja definicije javnega in zasebnega sektorja.

 

V obravnavanem primeru gre pri zavezancu  za subjekt zasebnega prava, zato je potrebno upoštevati naslednje pravne podlage, ki jih določa prvi odstavek 6. člena Splošne uredba o varstvu podatkov, in sicer:

  • posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov (točka a);
  • obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe (točka b);
  • obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c);
  • obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e);
  • obdelava je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov, zlasti kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, otrok (točka f).

Če je torej podana ena od navedenih pravnih podlag, je obdelava osebnih podatkov zakonita.

 

Države članice pa lahko ohranijo ali uvedejo podrobnejše določbe, da bi prilagodile uporabo pravil te uredbe v zvezi z obdelavo osebnih podatkov za zagotovitev skladnosti s točkama (c) in (e), tako da podrobneje opredelijo posebne zahteve v zvezi z obdelavo ter druge ukrepe za zagotovitev zakonite in poštene obdelave, tudi za druge posebne primere obdelave iz poglavja IX (drugi odstavek 6. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov). Nadalje pa Splošna uredba o varstvu podatkov v tretjem odstavku istega člena določa še, da je podlaga za obdelavo iz točk (c) in (e) prvega odstavka 6. člena določena v skladu s:

  1. pravom Unije, ali
  2. pravom države članice, ki velja za upravljavca.

Povedano drugače, obdelava osebnih podatkov se lahko v primerih iz točk (c) in (e) podrobneje uredi tudi v okviru prava delovanja posameznega subjekta (npr. v okviru podzakonskih aktov), vendar je pri tem potrebno upoštevati splošna načela obdelave osebnih podatkov, sploh načelo sorazmerne obdelave osebnih podatkov.

 

Ne glede na to, da je IP v obravnavanem primeru pritožbo prosilca zavrnil že iz razloga, ker ne gre za informacijo javnega značaja po 4. a členu ZDIJZ, pa je treba ugotoviti tudi, da ni podane nobene od zgoraj navedenih pravnih podlag, ki bi dovoljevala posredovanje zahtevanih osebnih podatkov.

 

IP je tako na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag zaključil, da je odločitev zavezanca pravilna, vendar delno obrazložena z napačnimi razlogi, zato je pritožbo prosilca zavrnil (kot to izhaja iz točke 1 izreka te odločbe), na podlagi tretjega odstavka 48. člena ZUP.

 

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (kot to izhaja iz točke 2 izreka te odločbe). Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah[6] oproščena plačila upravne takse.

 

Pouk o pravnem sredstvu:.

Zoper to odločbo in sklep ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe in sklepa na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo in sklep v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

Postopek vodila:

Nataša Siter, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

pooblaščenka

 


[1] Sodba Upravnega sodišča št. I U 1654/2015 z dne 9. 2. 2017.

[2] Odločba IP št. 090-141/2015/27 z dne 6. 6. 2017.

[3] Dostopna na spletnih straneh zavezanca: https://www.ns-piz.si/si/informacije/dokumenti-obrazci/.

[4] Uradni list Evropske unije, št. L 119 z dne 4. 5. 2016.

[5] Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo.

[6] Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16 in 30/18 – ZKZaš.