Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG
dekorativna slika

FOIA Decisions

+ -
Date: 17.12.2020
Title: prosilec - Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano
Number: 090-277/2020
Category: Ali dokument obstaja?, Ali gre za delovno področje organa?
Status: Refused


POVZETEK:

Prosilec je na organ naslovil vrsto vprašanj, ki se nanašajo na potek testiranja oz. rezultate testiranj na COVID-19. Organ je zahtevo zavrnil, ker ne gre za informacijo javnega značaja - organ ne razpolaga z dokumenti, iz katerih bi izhajali odgovori na zastavljena vprašanja oz. se vprašanja in razmišljanja prosilca niti ne nanašajo na delovno področje organa. IP je v pritožbenem postopku sledil navedbam organa v izpodbijani odločbi in pritožbo prosilca, kot neutemeljeno, zavrnil.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-277/2020/4

Datum: 17.12.2020

 

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik, v nad. IP, na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nad. ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – UPB, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15; v nad. ZDIJZ) ter 1. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – UPB, 105/06–ZUS-1, 126/07-ZUP-E, 65/08-ZUP-F in 8/10-ZUP-G in 82/13-ZUP-H; v nad. ZUP), o pritožbi …. (v nad. prosilec), z dne 6. 11. 2020, zoper odločbo Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano, Prvomajska ulica 1, 2000 Maribor (v nad. organ), brez številke z dne 2. 11. 2020, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, izdaja naslednjo

 

 

 

O D L O Č B O

 

  1. Pritožba prosilca z dne 6. 11. 2020 zoper odločbo Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano, brez številke z dne 2. 11. 2020, se zavrne.
  1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

 

OBRAZLOŽITEV:

 

 

Prosilec je dne 20. 10. 2020 na organ vložil zahtevo za posredovanje sledečih informacij:

  1. Kako so ponavljajoči testi na COVID-19 (večkrat testirani) zajeti v številki dnevno pozitivnih?
  2. Kakšno je razmerje ponavljajočih pozitivnih PCR testov, glede na prvič pozitiven PCR test?
  3. Koliko replikacij se pri PCR testu dela in ali vsi laboratoriji delajo enako število? Če ne, kako se določi število replikacij?
  4. Kakšna formula se uporablja, da se oceni pozitivnost populacije?
  5. Kako vemo, da PCR test odkriva točno COVID-19 in ne katerega izmed ostalih 99% virusov?
  6. Kako vemo, da se kratka sekvenca RNK ne pojavlja nikjer drugje, torej ne samo v virusih?
  7. Kako in v kolikšnem odstotku pozitivne PCR teste potrjujejo z drugimi preiskavami, da potrdijo, da gre za dejansko bolezen?
  8. Ali se vsak umrli, ki je imel pozitiven PCR test, tudi dejansko obducira za ugotovitev smrti?
  9. Kako pri bolniku, ki je bil v terminalni fazi (delno sploh ne več pri zavesti) prepeljan v DSO na paliativno nego, določijo, da je umrl zaradi COVID-19?

 

Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločbo, brez številke, z dne 2. 11. 2020, s katero je zahtevo zavrnil, ker ne gre za informacijo javnega značaja - organ ne razpolaga z dokumenti, iz katerih bi izhajali odgovori na zastavljena vprašanja oz. se vprašanja in razmišljanja prosilca niti ne nanašajo na delovno področje organa.

 

Zoper odločbo organa je prosilec dne 6. 11. 2020 vložil pritožbo, v kateri oporeka odločitvi organa.

 

IP je dne 17. 11. 2020 prejel dopis organa, brez številke in datuma, s katerim mu je ta, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil pritožbo, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.

 

Na podlagi poziva IP št. 090-277/2020/2 z dne 25. 11. 2020, je organ IP posredoval dopis, brez številke, z dne 2. 12. 2020, v katerem je navedel, da so naloge organa določene v 23.c členu Zakona o zdravstveni dejavnosti (Ur. l. RS, št. 23/05 – UPB, 15/08 – ZPacP, 23/08, 58/08 – ZZdrS-E, 77/08 – ZDZdr, 40/12 – ZUJF, 14/13, 88/16 – ZdZPZD, 64/17, 1/19 – odl. US, 73/19, 82/20 in 152/20 – ZZUOOP, v nad. ZZDej), med njimi pa je tudi izvajanje mikrobioloških preizkušanj na področju medicinske mikrobiologije za potrebe izvajalcev zdravstvene dejavnosti. Organ tako izvaja mikrobiološka preizkušanja, pri čemer ne gre za obdelavo, primerjavo, analizo rezultatov ter razmišljanja in ocenjevanja v smislu vprašanj, s katerimi se prosilec obrača na organ. Z dokumenti, iz katerih bi izhajali odgovori na vprašanja prosilca, organ tako ne razpolaga, jih ne ustvarja, niti jih za prosilca ni dolžan ustvariti, sploh pa v delovno področje organa niti ne sodijo obdukcije in določanje razlogov za smrt.

 

Pritožba ni utemeljena.

 

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

 

V obravnavanem primeru ni sporno, da organ sodi med organe, zavezane po ZDIJZ.

 

IP ugotavlja, da je prosilec v zahtevi z dne 20. 10. 2020 organu zastavil vrsto vprašanj, ki se nanašajo na potek testiranja oz. rezultate testiranj na COVID-19 in na podlagi katerih od organa pričakuje odgovore, pojasnila in obrazložitve.

 

Definicija informacije javnega značaja je določena v 1. odstavku 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (zakon za vse oblike uporablja izraz dokument, op. IP), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene določbe izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1.    informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,

2.    organ mora z njo razpolagati, in

3.    nahajati se mora v materializirani obliki.

 

IP pojasnjuje, da so organi dolžni omogočiti prosilcem dostop le do že obstoječih informacij ter niso dolžni ustvarjati novih dokumentov, zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. IP dodaja, da iz samega ZUP, Uredbe o upravnem poslovanju ter načela prijazne in odprte javne uprave, sicer izhaja obveznost organov, da odgovorijo na vsako vlogo stranke, torej, da po svojih najboljših močeh, predvsem pa upoštevajoč svojo (predvsem stvarno) pristojnost, pomagajo prosilcu, da pride do želenih podatkov. Vendar pa IP opozarja, da ZDIJZ ne predstavlja instrumenta za zagotavljanje informiranosti prosilcev izven dometa samega zakona, ki konkretizira pravico pridobivanja že ustvarjenih dokumentov, s katerimi organ tudi dejansko razpolaga.

 

Skladno s 4. členom ZDIJZ informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja v neki materialni obliki, oz. tisti dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oz. pridobil in ga ni dolžan ustvariti šele na podlagi zahteve. Navedeno pomeni, da na primer vloga, s katero se zahteva, da organ odgovori na vprašanja oz. pripravi pojasnilo, obrazložitev ipd. ne predstavlja zahteve za dostop do informacij javnega značaja. IP pojasnjuje, da ZDIJZ, ki omogoča pritožbo k IP, ne omogoča oz. predvideva pravice do odgovorov in pojasnil ter podobnega. Takšno stališče izhaja tudi iz sodbe Upravnega sodišča RS, št. I U 1351/2010-12 z dne 25. 5. 2011. Prosilec ima namreč po ZDIJZ pravico zahtevati dokumente, s katerimi organi zavezanci že razpolagajo, ne prosilci ne IP pa nimajo po tem zakonu nikakršnega vzvoda, s katerim bi prisilili organ, da posebej na zahtevo prosilca ustvari določen dokument (npr. pripravi odgovore na vprašanja, poda pojasnilo, obrazložitve ipd.).

 

Iz zahteve prosilca izhaja, da želi pridobiti določena pojasnila, obrazložitve in odgovore v zvezi s potekom testiranja oz. rezultati testiranj na COVID-19, pri čemer IP pri reševanju pritožbe ni posumil, da organ razpolaga ali bi lahko razpolagal z dokumenti, iz katerih bi izhajali odgovori na zastavljena vprašanja, pojasnil in obrazložitev v zvezi s konkretnimi vprašanji, pa organ, na podlagi določb ZDIJZ, prosilcu ni dolžan posredovati. IP namreč ne vidi utemeljenega razloga, da ne bi verjel organu, da z dokumenti, iz katerih bi izhajali odgovori na vprašanja prosilca, ne razpolaga, še zlasti, ker se vprašanja prosilca niti ne nanašajo na delovno področje organa, ki je podrobneje opredeljeno v 23.c členu ZZDej. Oprijemljivih dejstev, ki bi nakazovali na to, da organ z dokumenti razpolaga, ni navedel niti prosilec.

 

Na podlagi navedenega je IP pritožbo prosilca zoper odločbo organa, brez številke z dne 2. 11. 2020, kot neutemeljeno zavrnil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

 

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse.

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

Postopek vodila:

Tanja Švab, dipl.upr.ved.,

raziskovalka IP

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka