Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

FOIA Decisions

+ -
Date: 29.04.2019
Title: prosilec - Ministrstvo za zunanje zadeve
Number: 090-75/2019
Category: Ali dokument obstaja?, Kršitev postopka
Status: Refused


POVZETEK:

Prosilka je od organa zahtevala določeno dokumentacijo, pri čemer je organ njeno zahtevo v delu, o katerem je že odločal, skladno s 129. členom ZUP zavrgel, v delu pa  zaradi varstva osebnih podatkov zavrnil. Prosilka se je zoper takšno odločitev pritožila, o pritožbi pa je odločal IP. Ta je ugotovil, da je bila odločitev organa pravilna in njeno pritožbo v celoti zavrnil.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-75/2019/6

Datum: 29. 4. 2019

 

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/161 z dne 25. 5. 2018, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06– uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ………. (v nadaljevanju prosilka), zoper sklep in odločbo, št. 0902-4/2019-5 z dne 18. 3. 2019, Ministrstva za zunanje zadeve, Prešernova 25, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

 

O D L O Č B O:

 

  1. Pritožba prosilke z dne 27. 3. 2019 zoper sklep in odločbo Ministrstva za zunanje zadeve, št. 0902-4/2019-5 z dne 18. 3. 2019, se zavrne.
  1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

O b r a z l o ž i t e v :

 

Prosilka je dne 18. 2. 2019 na elektronski naslov uradne osebe, pristojne za posredovanje informacij javnega značaja, naslovila elektronsko sporočilo »Vprašanja – prosim za odgovore«, v katerem je zapisala, da bi želela skladno z določbami ZDIJZ prejeti odgovore na nekatera vprašanja, ki se nanašajo na primer pravdanja v zvezi z njenim odškodninskim zahtevkom zaradi škode, ki je nastala na delovnem mestu. V pritožbi prosilka povzame pretekle dogodke ter navede, da se ji postavljajo določena vprašanja, ki jih naslavlja na organ, in sicer:

- v sodnem postopku so pričali trije zaposleni pri organu, ki so terjali stroške za nadomestilo plače zaradi pričanja na sodišču leta 2017 kot nadomestilo izgubljenega zaslužka. Zanima jo, ali je bil tem trem zaposlenim res odtegnjen del osebnega dohodka za odsotnost z dela zaradi pričanja na sodišču. Prosi za navedeno informacijo, za vsakega posameznika posebej ter ali so jim bili, kdaj ter koliko ti zneski odtegnjeni od plače;

- prav tako  prosilka naproša za dostop do vseh računov, ki jih je izdal in ki jih je organ oz. VDU plačal odvetniku …… na Dunaju za obravnavo škodnega dogodka. Zanima jo, kakšen je bil seštevek računov omenjenemu odvetniku za obravnavo tega primera. Prosilka je zaprosila za posredovanje pravne podlage za plačilo prvega in drugih računov odvetniku (pogodbo, dogovor, pooblastilo ali katerokoli drugo listino pravnega odnosa z odvetnikom).

 

Organ je prosilko z dopisom z dne 18. 2. 2019 pozval, da dopolni zahtevo za dostop do informacij javnega značaja s podatkom o poštnem naslovu za vročanje ter podatkom o načinu seznanitve z zahtevanimi informacijami. Slednja je istega dne dopolnila zahtevo ter hkrati tudi razširila zahtevek z navedbo, da se želi seznaniti s pisno pravno podlago za plačilo prvega računa odvetniku …… ter specifikacijo, kakšen je rezultat njegovih storitev. Prav tako se je želela seznaniti s podatkom, kakšen mandat za zastopanje je imel omenjeni odvetnik s strani organa v letu 2014 in kasneje. Zanimajo jo tudi drugi računi, ki se nanašajo na isto zadevo ter kakšen je bil seštevek računov odvetniku za obravnavo škodnega dogodka (med letom 2014 in 2018). Torej za vse račune, ki so bili plačani odvetniku neposredno ali posredno v zvezi s tem primerom. Obenem pa je dodala, da želi prejeti pisno pravno podlago za plačilo vseh računov odvetniku …... Svojo dopolnitev zaključi z zaprosilom za posredovanje informacije o sprejeti poravnavi v tej isti pravdi na Dunaju, ki je bila dosežena v letu 2018, v kateri je organu bilo nakazanih 12.000 eur.

 

Dne 18. 3. 2019 je organ prosilki, z dopisom št. 0902-4/2019/4 z dne 18. 3. 2019, posredoval zaprošena pojasnila o stroških pravdnega postopka delovnega spora ter obenem dodal, da ji v prilogi posreduje zahtevano delno prekrito dokumentacijo, o čemer je izdal tudi sklep in odločbo, št. 0902-4/2019/5 z dne 18. 3. 2019 (v nadaljevanju izpodbijana odločba). S sklepom je organ zavrgel zahtevo prosilke v delu, ki se nanaša na pravno podlago za plačilo računa odvetniku ….. z dne 25. 11. 2014, rezultat njegovih storitev in mandat za zastopanje v tem obdobju. Z odločbo pa je organ zahtevo prosilke v delu zavrnil, zaradi izjeme varstva osebnih podatkov.

 

V obrazložitvi organ navaja, da je zahteva prosilke v delu, ki se nanaša na pravno podlago za plačilo prvega računa odvetniku ……, rezultat njegovih storitev in mandat za zastopanje v tem obdobju, po vsebini enaka zahtevi, ki jo je prosilka vložila v letu 2015 in se je vodila v zadevi št. 090-18/2015. V omenjeni zadevi je prosilka po pooblaščencu zahtevala dokumente o razmerju med RS in odvetnikom ….., predvsem njegov mandat, specifikacijo stroškov zastopanja, poročila o opravljenih storitvah po 1. 10. 2014 in rezultatih njegovega zastopanja. O njeni zahtevi je organ izdal odločbo št. 090-18/2015/8 z dne 25. 11. 2015, ki je postala pravnomočna dne 15. 12. 2015, pri čemer ji je organ z dopisom 090-18/2015/9 z dne 25. 11. 2015 posredoval določeno dokumentacijo. Organ je poudaril, da je prosilka v postopku št. 090-18/2015 že prejela dokumentacijo, ki jo je delno zahtevala tudi v zahtevi z dne 18. 2. 2019. Upoštevaje navedeno in 129. člen ZUP je organ zahtevo prosilke v delu, ki se nanaša na posredovanje pravne podlage za plačilo računa odvetniku ….. z dne 25. 11. 2014, rezultat njegovih storitev in mandat za zastopanje v tem obdobju, zavrgel. Glede preostalega dela zahteve je organ odločil z odločbo in prosilki posredoval vso dokumentacijo, s katero razpolaga in v njej prekril varovane osebne podatke.

 

Dne 27. 3. 2019 je prosilka vložila pritožbo zoper sklep št. 0902-4/2019/5 z dne 18. 3. 2019 in navedla, da je dne 18. 3. 2019 z dopisom 0902-4/2019/4 prejela po elektronski pošti skenirane dokumente, ki jih razume kot prilogo izpodbijanemu sklepu in se nanašajo na odtegljaje plač treh javnih uslužbencev. Poudarja, da se njeno zaprosilo nanaša na vprašanje, ali so bile trem uslužbencem organa, ki so pričali na Delovnem in socialnem sodišču, od plače odtegnjeni določeni zneski, za katere je organ nato zahteval povračilo. Prosilka dodaja, da iz skeniranih dokumentov ni razvidno, ali so bili ti zneski javnim uslužbencem odtegnjeni od plače, na kar se nanaša njena zahteva. Prosilka ponovno navede, da zaproša za pojasnilo, ali so bili ti zneski odtegnjeni od plač treh javnih uslužbencev. Prav tako prosilka od organa zahteva odgovor na vprašanje, zakaj je slednji zahteval in dobil povračilo za odsotnost z dela  za svoje zaposlene, če so na sodišču pričali ravno v zvezi z opravljanjem svojih funkcij pri organu v času škodnega dogodka leta 2013 ter kdo in zakaj razpolaga z zneski, ki jih je kot poškodovana oseba na delu in v zvezi z delom, po nalogu sodišča, morala nakazati organu. Prosilka poudarja, da prosi za odgovore samo na ta vprašanja in ne informacij o morebitnih drugih zadevah ali osebnih podatkih javnih uslužbencev. Nadalje prosilka navaja, da iz prejetih dokumentov spet ni razvidno, kakšna pooblastila, mandat, pravno osnovo in rezultate dela (v poročilih) je imel odvetnik …… v obdobju 2014 do 16. 6. 2016. Zato ponovno naproša organ za podrobna in celovita pojasnila v zvezi z opisanim primerom. Navaja namreč, da ji še vedno niso znani nekateri računi v letu 2015, 2016 ter 2017, ko je odvetnik …. deloval. Organ sprašuje tudi, zakaj nista smela odvetnik in prosilka, takrat kot poškodovana oseba, komunicirati v zvezi z reševanjem posledic škodnega dogodka z dne 19. 6. 2013.

 

Organ je po preizkusu procesnih predpostavk in odločitvi, da izpodbijane odločbe ne bo spremenil, na podlagi 245. člena ZUP, pritožbo prosilke odstopil v reševanje IP.

 

Dne 23. 4. 2019 je IP pri organu opravil ogled in camera, v okviru katerega je nastal zapisnik št. 090-75/2019/4 z dne 24. 3. 2019.

 

Pritožba ni utemeljena.

 

IP najprej pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločitev v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Prvostopenjsko odločitev preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

 

Skladno z 4. členom ZDIJZ informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja v materialni obliki, oziroma tisti dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga ni dolžan ustvariti šele na podlagi zahteve. Navedeno pomeni, da na primer vloga, s katero se zahteva, da organ odgovori na vprašanja oz. pripravi pojasnilo, ne predstavlja zahteve za dostop do informacij javnega značaja (npr. prosilka zaproša za pojasnilo, ali so bili ti zneski odtegnjeni od plač treh javnih uslužbencev, npr. prosilka od organa zahteva odgovor na vprašanje, zakaj je slednji zahteval in dobil povračilo za odsotnost z dela  za svoje zaposlene itd.). IP pojasnjuje, da ZDIJZ, ki omogoča pritožbo k IP, ne omogoča oziroma predvideva pravice do odgovorov in pojasnil ter podobnega. Takšno stališče izhaja tudi iz sodbe Upravnega sodišča RS, št. I U 1351/2010-12 z dne 25. 5. 2011. Prosilec ima namreč po ZDIJZ pravico zahtevati dokumente, s katerimi organi zavezanci že razpolagajo, ne prosilci ne IP pa nimajo po tem zakonu nikakršnega vzvoda, s katerim bi prisilili organ, da posebej na zahtevo prosilca ustvari določen dokument (npr. pripravi odgovore na vprašanja, poda pojasnilo).

 

Kot že zgoraj navedeno, je v obravnavanem primeru organ skladno s 129. členom ZUP zahtevo prosilke v delu zavrgel, v delu pa zavrnil zaradi varstva osebnih podatkov. V nadaljevanju je IP presojal, ali je bila takšna odločitev organa utemeljena.

 

V namen razjasnitve dejanskega stanja je IP dne 23. 4. 2019 pri organu opravil ogled in camera.

 

Organ je na ogledu in camera v zvezi s prvo pritožbeno navedbo prosilke glede odtegljajev za odsotnost z dela zaradi pričanja na sodišču (……) pojasnil, da je prosilki posredoval plačilne liste za mesec december 2016 (….) ter januar 2017 (…..), iz katerih izhaja, da so bile navedenim javnim uslužbencem izplačane plače v celoti, skupaj z dnevom odsotnosti zaradi pričanja. Organ poudarja, da razen z dokumenti, ki jih je prosilki že posredoval, ne razpolaga. Hkrati organ dodaja, da je prosilki glede njenih vprašanj v zvezi z odtegljaji za odsotnost z dela zaradi pričanja na sodišču podal tudi obsežna pojasnila z dopisom št. 0902-4/2019/4 z dne 18. 3. 2019. Prav tako pa so ji bili posredovani tudi sklepi sodišč, ki so bili izdani zaradi zahtev prič za povračilo stroškov, in iz katerih je razvidna pravna podlaga za refundacijo osebnega dohodka.

 

V zvezi z drugo pritožbeno navedbo prosilke glede vseh računov, mandata, pravne podlage in rezultatov dela omenjenega odvetnika v celotnem obdobju delovanja (2014 – 16. 6. 2016 in od takrat do danes) je organ pojasnil, da je z izpodbijano odločbo odločil o zahtevku prosilke z dne 18. 2. 2019, ki je bil dopolnjen istega dne, in sicer je organ zavrgel zahtevo, ki se nanaša na pisno pravno podlago, specifikacijo in mandat, ki se nanaša na prvi račun iz leta 2014. O takšni zahtevi je namreč organ odločil z odločbo št. 090-18/2015/8 z dne 25. 11. 2015 in prosilki posredoval dokumentacijo, s katero je v trenutku odločanja razpolagal. Prosilka je nato dodatno zahtevala isto dokumentacijo, le da je to bolj podrobno opredelila. Organ je takšno zahtevo prosilke s sklepom 21. 12. 2015 zavrgel, ta pa se je zoper takšno odločitev pritožila. IP je v pritožbenem postopku z odločbo št. 090-12/2016/ 5 z dne 17. 3. 2016 in odločbo št. 090-12/2016/12 z dne 1. 6. 2017 (obnovljeni postopek) pritožbo prosilke zavrnil. Na ogledu in camera je IP preveril in ugotovil, da prosilka v predmetni zadevi zahteva iste dokumente, do katerih ji je organ omogočil dostop z odločbo št. 090-18/2015/8 dne 25. 11. 2015. IP je na ogledu in camera tudi preveril in ugotovil, da ta tudi v času izdaje izpodbijanega sklepa v predmetnem postopku (dne 18. 3. 2019) ni razpolagal z dokumenti, ki bi se nanašali na pisno pravno podlago, specifikacijo in mandat, ki se nanaša na prvi račun iz leta 2014 in prosilki ne bi bili posredovani. Glede mandata, pravne podlage in rezultatov dela v obdobju od 2014 do dne 16. 6. 2016 se organ sklicuje na navedbe, ki jih je podal in so zajete v zapisniku IP št. 090-12/2016 z dne 10. 3 2016 (odločba IP 090-12/2016/5 z dne 17. 3. 2016) in v zapisniku IP št. 090-12/2016 dne 1. 2. 2017 (odločba IP št. 1. 6. 2017). Gre za dokumentacijo, s katero prosilka že razpolaga, pri čemer organ poudarja, da v obdobju od dne 21. 12. 2015 do dne 16. 6. 2016 niso bili ustvarjeni oz. pridobljeni nikakršni novi dokumenti, ki bi se nanašali na mandat in pravno podlago.

 

Nadalje je organ na ogledu in camera pojasnil, da je z izpodbijano odločbo prosilki posredoval pisno pravno podlago ter mandat za plačilo ostalih računov, ki je pooblastilo z dne 16. 6. 2016. Prav tako je organ pojasnil, da je prosilki posredoval vse račune, s katerimi razpolaga in iz njih izhajajo plačila omenjenemu odvetniku. Svojo trditev je organ podkrepil s predložitvijo izpisa iz finančne aplikacije MFERAC in AIDA za Veleposlaništvo RS na Dunaju za obdobje od 2013 do 2019, pri čemer dodaja, da so vsi računi za odvetniške storitve odvetnika …… knjižene na ta konto. Zaradi kontrol finančnega poslovanja knjižba na drugih kontih proračuna ni verjetna.  

 

Organ je poudaril, da z izpodbijano odločbo ni odločal o rezultatih dela odvetnika …… po datumu 21. 12. 2015 do pooblastila z dne 16. 6. 2016, saj je slednje prepoznal kot širitev zahtevka, ki pa v pritožbenem postopku, skladno z določbami ZUP, ni mogoč. Takšna razširitev pomeni novo zahtevo, ki jo organ obravnava v skladu z določbami ZDIJZ v zakonsko predpisanem roku.

 

Glede zahteve po posredovanju o (posebnih) poročilih o delu odvetnika, je organ pojasnil, da slednja ne obstajajo. Vsebina storitev je namreč razvidna iz specifikacij k računom in posameznih pravnih mnenj, o katerih organ, kot že zgoraj navedeno, ni odločal, saj je slednje štel kot pritožbeno novoto in širitev zahtevka. Glede navedbe prosilke, da se v kolikor ni pravne podlage za izplačilo računov odvetniku, niti ta ni poročal o rezultatih svojega dela, bil pa je plačan iz javnih sredstev, postavlja vprašanje zakonitosti poslovanja, IP pojasnjuje, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, zakaj organ ne razpolaga z dokumenti, za katere prosilec meni, da bi jih moral imeti. V postopku dostopa do informacij javnega značaja se ob tem lahko presoja (le) vprašanje, ali zahtevane informacije javnega značaja obstajajo v materializirani obliki, ne pa vprašanje, ali bi morale obstajati in zakaj ne obstajajo. IP namreč ni organ, ki bi se v okviru pritožbenega postopka po ZDIJZ lahko spuščal v presojo pravilnosti in zakonitosti postopkov, ki jih izvaja organ. Za to so pristojni drugi organi, kamor se lahko npr. prosilka obrne s prijavo, če meni, da postopanje organa ni bilo pravilno. Prav tako ne strinjanje prosilca z določeno ureditvijo, ki jo npr. predvideva organ, ne more biti predmet pritožbenega postopka po ZDIJZ. Navedeno stališče je v sodbi, št. I U 512/2010 z dne 07. 12. 2011, zavzelo tudi Upravno sodišče RS, ko je zapisalo, da z argumentom, da bi tožena stranka zahtevani dokument morala imeti, oziroma, da bi ga morala izdelati na podlagi zakona, ni mogoče utemeljevati ali dokazati, da se zahtevana informacija nahaja pri zavezancu. V upravnem in sodnem postopku o zahtevi za dostop do informacije javnega značaja tudi ni mogoče presojati odgovornosti in škodnih posledic zaradi morebitnega nezakonitega vodenja dokumentacije pri zavezancih po ZDIJZ.

 

Na podlagi ugotovljenega je IP zaključil, da se dejansko stanje in pravna podlaga glede zahteve, ki se nanaša na pravno podlago za plačilo računa odvetniku …. z dne 25. 11. 2014, rezultat njegovih storitev in mandat za zastopanje v tem obdobju, nista spremenila od izdaje odločb št. 090-18/2015/8 z dne 25. 11. 2015 in št. 090-18/2015/12 z dne 21. 12. 2015 do izdaje izpodbijanega sklepa dne 18. 3. 2019. Organ je skladno s 129. členom ZUP pravilno odločil, ko je zahtevo prosilke z dne 18. 2. 2019 v tem delu zavrgel. Glede na navedeno je bil postopek pred izdajo sklepa pravilen, sklep je pravilen in na zakonu utemeljen, pritožba pa neutemeljena, zato je IP, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, pritožbo prosilke zavrnil, kot izhaja iz prve točke izreka te odločbe.

 

Prav tako je IP na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil pritožbo prosilke v preostalem delu, saj ji je organ posredoval celotno dokumentacijo, s katero razpolaga (odtegljaji od plač, računi, pravna podlaga in mandat za delovanje odvetnika …..). Ker organ z drugo dokumentacijo ne razpolaga (iz kateregakoli razloga), zavezanci po ZDIJZ pa so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij, je odločitev organa pravilna.

 

Posebni stroški v tem postopku niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav.

namestnica pooblaščenke