Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

FOIA Decisions

+ -
Date: 18.12.2019
Title: prosilec - Ministrstvo za zdravje
Number: 090-256/2019
Category: Ali dokument obstaja?
Status: Refused


POVZETEK:

Prosilec je od organa zahteval številne dokumente glede amalgama, organ pa je zahtevo prosilca v delu, v katerem z dokumenti ni razpolagal, zavrnil. Prosilec se je glede dveh dokumentov pritožil, IP pa je v pritožbenem postopku ugotovil, da organ dejansko ne razpolaga z zahtevanimi dokumenti in pritožbo zavrnil kot neutemeljeno.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-256/2019/6

Datum:  18. 12. 2019


Informacijski pooblaščenec po Informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in drugega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec) z dne 14. 11. 2019, zoper odločbo Ministrstva za zdravje, Štefanova ulica 5, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-29/2019-19 z dne 5. 11. 2019, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

 

 

O D L O Č B O:

 

  1. Pritožba prosilca z dne 14. 11. 2019 zoper odločbo organa št. 090-29/2019-19 z dne 5. 11. 2019 se zavrne.
  1. V tem postopku posebni stroški niso nastali.

 

 

O b r a z l o ž i t e v :

 

 

Prosilec je dne 16. 9. 2019 na organ naslovil zahtevo za pridobitev naslednjih informacij:

  1. podatki o amalgamih pred vstopom Slovenije v EU (ime proizvajalca, ime amalgama, sestava) predvsem za obdobje 1991 do 2000;
  2. zaprosilo organa za dodatna pojasnila glede odprave amalgamskih zalivk (februar 2016);
  3. dokumentacijo v zvezi s koordinacijo področja amalgama znotraj različnih direktoratov ministrstva;
  4. dokumentacijo, na osnovi katere je ministrstvo leta 2010 podalo trditev o neznatnih količinah živega srebra, ki se pri izdelavi zalivk lahko resorbirajo v telo in dokument, na katerega se je organ skliceval in ki konkretizira, kaj po mnenju organa pomenijo neznatne količine resorbiranja živega srebra ob nameščanju amalgama;
  5. dokumentacija, kdo so bili člani delovne skupine za pripravo mreže javne zobozdravstvene dejavnosti na primarni ravni, kdo so bili morebitni zunanji sodelavci, katero literaturo o varnosti amalgamov je skupina pregledala in jo s sklepom verjetno priložila;
  6. vprašanje ali so non-gama2 amalgami intertni ali ne; ali je možno, da je bil organ zaveden; s kakšnimi količinami živega srebra se obremenjuje paciente; ali se organu ni zdelo potrebno prositi za dodatno strokovno mnenje ali pojasnilo pri RSK za zobozdravstvo ali kje drugje; če velja, da so amalgami interni, za katere amalgame točno in po kakšnih metodologijah je bilo to ugotovljeno, klinična študija, ki bi dokazovala varnost amalgamov; kaj je po mnenju organa bolj pomembno: pavšalna mnenja in stališča ali obremenitev pacientov z živim srebrom, ki bi jo v izhodiščni obliki po predpisanih metodologijah morali izmeriti že proizvajalci amalgamov; ali bodo zobozdravniki pri podajanju mnenj glede varnosti amalgamov v konfliktu interesov;
  7. kaj je organ do sedaj storil za odpravo kršitev pravice pacientov do obveščenosti v primeru zalivk:
  8. vprašanje, ali ima organ sedaj natančnejše izračune o stroških opustitve amalgamov kot jih je imel leta 2016 in februarja 2019; koliko opustitev amalgamov poveča stroške dela in materiala po taki ali drugačni zalivki primerljive velikosti in zahtevnosti; koliko to znese mesečno ali letno za celotno Slovenijo, ali ima organ podatke za koliko so se povečali izdatki ob opustitvi amalgamov za nosečnice in otroke.

Prosilec je navedel, da so točke od 1-3 poslane kot pritožba na dopis organa z dne 6. 9. 2019, saj dokumentacija v tem delu ni popolna, v preostalem delu pa gre za novo zahtevo po ZDIJZ.

 

Organ je dne 5. 11. 2019 izdal odločbo št. 090-29/2019-19, s katero je zahtevi prosilca delno ugodil, in sicer v 5. tč. zahteve prosilca, v preostalem delu pa je zahtevo prosilca zavrnil. Organ je pojasnil, da je prve tri točke prosilca obravnaval kot pritožbo na odločbo organa št. 090-29/2019 z dne 6. 9. 2019, o kateri je že odločal IP. Organ je v zvezi s tem prejel odločbo in bo prosilcu posredoval še dokument, skladno z izrekom odločbe IP.

 

Organ je v nadaljevanju preverjal obstoj v zahtevi prosilca navedene dokumentacije v aplikaciji Lotus Notes, kamor se vnaša vsa prispela in odposlana pošta. Prav tako je obstoj zahtevane dokumentacije preveril pri javnih uslužbencih, ki naj bi vsebinsko pokrivali predmetno področje. Na podlagi tako izvedenega postopka je organ ugotovil, da ne razpolaga z ostalimi zahtevanimi dokumenti. Da bi zadostil zahtevi prosilca, bi organ moral ustvariti novo informacijo javnega značaja, česar pa organi, zavezanci po ZDIJZ, niso dolžni. Namen ZDIJZ je namreč zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu. Smisel dostopa do informacij javnega značaja je torej treba iskati v javnem in odprtem delu zavezanca. Ob tem je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop le do informacij, ki dejansko že obstajajo. Postopek po ZDIJZ ni namenjen prisili ustvarjanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije morale obstajati.

 

Organ je v prilogi odločbe prosilcu posredoval sklep o imenovanju delovne skupine za pripravo meril in izhodišč za postavitev javne zobozdravstvene dejavnosti na primarno ravni s spremembami. Organ je v zvezi s tem pojasnil, da je bila naloga delovne skupine pripraviti merila in izhodišča za postavitev mreže javne zobozdravstvene dejavnosti na primarni ravni (kar izhaja tudi iz sklepa). Tema »amalgamske zalivke« ni bila med nalogami delovne skupine, zato delovna skupina o tej problematiki ni razpravljala.

 

Organ tudi ne razpolaga s študijo o obremenitvah z živim srebrom (4. tč. zahteve) ali študijo o varnosti amalgama (6. tč. zahteve). V zvezi s 7. tč. zahteve prosilca in pojasnilno dolžnostjo organa je organ pojasnil, da ni izvajalo posebnih akcij (kot tudi ne za katerokoli drugo področje), se pa strinja, da mora biti pacient v skladu z veljavno zakonodajo obveščen o morebitnih znanstveno dokazanih tveganih pri kateremkoli posegu. V zvezi z 8. tč zahteve prosilca je organ še pojasnil, da v tem trenutku nima natančnejših izračunov o stroških opustitve amalgama in tudi ne podatkov o tem koliko so se povečali izdatki ob opustitvi amalgama za nosečnice in otroke.

 

Zoper odločbo organa je prosilec dne 14. 11. 2019 vložil pritožbo in hkrati novo zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, v kateri je navedel;

  1. glede izjave ministrstva leta 2010  neznatnih količinah živega srebra, ki se lahko resorbirajo v telo prosilec organ naproša, da se potrudijo nekoliko bolj in najdejo dokument, ki dejstvo konkretizira. Če organ dokumenta nima, prosilec prosi za podatek kdo tak dokument ima, oz. čemu je bila ta izjava za javnost, kako je takratni odgovor ministrstva in z njim ta citat sploh nastal, kdo so njegovi avtorji, ali je organ leta 2010 imel kakšno delovno skupino, ali so odgovor pripravili zunanji sodelavci, morda obstajajo o tem kakšni zapisi in če je bilo za to mnenje karkoli plačano, komu in koliko;
  2. glede sklepa delovne skupine z dne 4. 7. 2014 prosilec postavlja vprašanje, ali je problematiko na področju zobozdravstva in postavitve mreže javne zobozdravstvene dejavnosti na primarni ravni moč ločiti od amalgamov, če hkrati opustitev amalgamov za mrežo javne zobozdravstvene dejavnosti predstavlja težavo v smislu strokovnih kadrov in materialnih stroškov; ali obstaja zapis, iz katerega izhaja, zakaj se delovna skupina kljub navedbam organa z dne 27. 11. 2014 z amalgami ni eksplicitno ukvarjala; ali imajo namesto natančnejših izračunov glede stroškov opustitve amalgamov kakršnekoli izračune, približne podatke, ocene, predvidevanj v zvezi s stroški opustitve;
  3. v zvezi z imenovanjem delovne skupine, prosilec postavlja vprašanje, če se organ za amalgame (medicinske pripomočke)  ne čuti pristojno, kdo je v skupini zastopal varnost in interese pacientov pred interesi industrije, zakaj v skupini ni predstavnika JAZMP, ali obstaja dokument, ki razloži, zakaj v delovni skupini ni predstavnikom pacientov in JAZMP;
  4. kdaj se je delovna skupina nazadnje sestala, zadnji zapisnik seje, sklep ali podobno; ali so bile izplačane sejnine, potni stroški, sklenjene podjemne pogodbe; podatek o izplačilih in stroških, ki jih je organ imel z delovno skupino;
  5. vezano na odgovor na poslansko vprašanje z dne 28. 2. 2019, prosilec sprašuje, ali je organ glede amalgamov kdaj neposredno pisno komuniciral s CED in prosi za pisno komunikacijo v celoti; dodatno sprašuje ali ima organ podatek in dokument, ki nakazuje, da švedski in danski zobozdravniki ravnajo manj pazljivo s Hg in posledično bolj obremenjujejo okolje kot zobozdravniki v Sloveniji in dokumentacijo, povezano s tem; glede na opustitev amalgama za nosečnice in otroke prosilca zanima, ali ima organ dokument o tem, da nosečnice morda okolje bolj onesnažujejo s Hg kot ostali nosilci amalgamov ter s kakšnimi metodami je bilo to ugotovljeno;
  6. članice EU bi morale do 1. 7. 2019 pripraviti načrt v zvezi s postopno opustitvijo amalgamov, ter načrt objaviti na spletu in ga posredovati Komisiji; ker prosilec dokumenta na spletni strani ni našel, prosi za napotitev na dokument oz. za posredovanje neobjavljenega osnutka;
  7. vezano na dopis z dne 16. 3. 2015 prosilca zanima, ali ima organ dokument, ki pojasnjuje zakaj je RSK zobozdravstva potreboval več mesecev, da so podali delni odgovor o opustitvi amalgamov; ali je v tem času preučeval kakšna dejstva, je morda čakal uskladitve s CED-om ali kaj tretjega; ali je organu morda znano, če so ostale zdravstvene ustanove dobile približno enaka pojasnila kot organ, ali morda bolj podrobne informacije o morebitnih stroških opustitve amalgamov in podobno;
  8. vezano na citate iz pojasnila z dne 3. 3. 2016 in prilog, prosilca zanima kakšna dodatna zagotovila glede varnosti amalgamov je organ v preteklem letu ali dveh pridobil, ali so amalgami še primerni za nadaljnje nameščanje ljudem, ali so že nameščeni non-gama2 amalgami varni za paciente, kdo in kdaj je ta dodatna zagotovila dal, prosilec bi želel prejeti korespondenco in dokumentacijo v zvezi z navedenim;
  9. glede na ugotovitve prosilca, da organ nima podatka s strani proizvajalcev amalgamov o obremenitvah pacientov z živim srebrom, kot tudi ne dokumenta, ki bi razkril po kakšnih metodah proizvajalci določajo izločene količine Hg, prosilca zanima zakaj organ teh dokumentov nima, ali jih nikoli ni poskušal pridobiti, a je bil pri pridobivanju neuspešen; prosilec bi želel korespondenco organa če, kdaj in pri kom je poskušal pridobiti te podatke ter ali je organ kdaj v preteklosti poskušal pridobiti kakšna druga pojasnila o amalgamih, pa ti ni zajeto v nobeni drugi točki prosilca,
  10. v zvezi s prejetim dokumentom NIJZ prosilec pojasnjuje, da je NIJZ prosil za dodatna pojasnila in razlage, ki jih ni prejel. Od organa želi informacijo ali dokument v zvezi z dokumentom o amalgamih in dodatnih vprašanjih in opombah, zavedenih na dokumentu;
  11. da glede na HBM študije, ki določajo koncentracije določenih kemikalij in toksinov v urinu, laseh, krvi, materinem mleku, redkeje blatu – prosilca zanima ali ima organ dokument, ki podrobneje specificira, morda celo standardizira, ocenjevanje varnosti amalgamov preko HBM študij (kaj se gleda, na kaj je treba paziti, kako interpretirati rezultate, da preko HBM študije zanesljivo določiš varnost amalgamov);
  12. vezano na prejšnjo točko: ali je organ kdaj razmišljal in predlagal v zvezi s tem kakšen dokument, da živega srebra v pitni vodi več ne bi preverjali, bi pa občasno s HBM študijo pogledali urin oz. lase pri nekaj sto ljudeh in na osnovi HBM študij ocenjevali primernost pitne vode in koncentracije Hg v njej;
  13. vezano na prejšnji točki: ali je organ razmišljal ali komu predlagal, da bi namesto preverjanja samih izdelkov njihovo varnost preverjal le posredno preko HBM študij in ali ima organ kakšen dokument v zvezi s tem;
  14. ali ima organ naslednje podatke: kaj so znanstveno dokazane varne količine živega srebra ob dolgotrajni izpostavljenosti, za različne skupine ljudi: ženske-moški, dojenčki-otroci-nosečnice-odrasli-starejši, zdravi-bolni (morda Alzheimer ipd.), in za različne vrste živega srebra (Methyl-Hg, elementarni Hg, hlapi Hg itd.), prosilca zanima razpon vrednosti, mediane, povprečja ter metodologije, s katerimi so varne meje Hg bile določene, hkrati pa kaj so znanstveno dokazane škodljive količine in koncentracije Hg, ki jih omenja organ, ponovno za različne skupine ljudi in različne vrste Hg;
  15. prosi za dokumentacijo kdo je po mnenju organa tisti, ki bi naj s študijami dokazoval varnost akumuliranega Hg in spotoma morda ugotovil znanstveno dokazano škodljivost in posledično odgovornost npr. proizvajalcev amalgamov. Kake študije na relaciji akumuliran Hg-Alzheimer je organ v preteklosti predlagal in komu, jih morda sofinanciral, soizvajal; kaj je dokazano varna na eni in dokazano škodljiva koncentracija Hg v možganovini na drugi strani; na kakšen način zobozdravniki v praksi določajo morebitno večjo predobremenjenost nekoga s Hg v možganovini, ali take kandidate izločijo in jim amalgam odsvetujejo; kakšno stališče je organ zavzel do citirane študije s Tajvana, ali ima študija metodološke in druge napake, katere so to; kake dodatne, morda boljše študije in raziskave predlaga organ sam; ali je organ po vzoru študije s Tajvana po kaki drugi, boljši metodologiji naredil podoben posnetek stanja za celotno Slovenijo, tj. koliko več Alzheimerjev morebiti imajo nosilci amalgamov napram ostalim starejšim pri nas; prosilec dalje prosi za relevantne baze podatkov s pacienti, tj. starost, število nameščenih amalgamov, bolezni, predpisana zdravila, brez osebnih podatkov, imen, naslovov, za namen izdelave raznih statističnih analiz in primerjav povezanih z amalgami, nameščenimi amalgami, morebitne korelacije z boleznimi, količino predpisanih zdravil ipd.;
  16. ali je organ kdaj izvedel analizo za celotno Slovenijo v smislu s koliko nameščenimi amalgami pri nosečnici se poveča verjetnost določenih težav ob rojstvu ali nato pokaže v prvih letih življenja, ločeno po spolu za dečke in deklice; ali obratno, so analize pokazale, da povečanih tveganj ni; podobno nameščanje in odstranjevanje amalgamov med nosečnostjo, morda nameščanje amalgama v določenem tenu nosečnosti pomeni določena povečana tveganja ali ne; ali je organ izvedel takšne analize, ali z njimi razpolaga, prosilec prosi za dokumentacijo.

Prosilec dokumente želi v elektronski obliki kot PDF dokumente, izjema je vaza podatkov omenjena v tč. 15.

 

Po prejemu pritožbe je organ to kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe poslal IP v reševanje, z dopisom št. 090-29/2019-22 z dne 22. 11. 2019.

 

Pritožba ni utemeljena.

 

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

 

Po pregledu prosilčeve vloge, ki jo je podal v 16. točkah in poimenoval »prošnja za posredovanje informacij javnega značaja in pritožba na vaš odgovor« (tj. odločba organa št. 090-29/2019-19 z dne 5. 11. 2019) IP ugotavlja, da se prosilec pritožuje zoper zavrnilni del odločbe organa v delu, ki se nanaša na 4. in 8. točko njegove zahteve z dne 16. 9. 2019 (tj. glede dokumentacije, ki konkretizira kaj pomenijo neznatne resorbirane količine Hg ob nameščanju amalgama in glede natančnejših izračunov o stroških opustitve amalgamov), v preostalem delu pa njegova vloga predstavlja novo zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, ki ni predmet tega pritožbenega postopka. IP hkrati ugotavlja, da je organ o novi zahtevi prosilca že odločil z odločbo št. 090-29/2019-27 z dne 16. 12. 2019, prosilec pa ima zoper novo odločbo možnost vložiti novo pravno sredstvo.

 

Predmet pritožbenega postopka so torej izključno dokumenti, glede katerih je organ prosilcu zavrnil dostop in so vezani na 4. in 8. tč. zahteve prosilca. Preostali dokumenti, ki so bili predmet presoje organa v odločbi št. 090-29/2019-19 z dne 5. 11. 2019, niso predmet tega pritožbenega postopka, zato je postala odločba v  preostalem delu dokončna.

 

Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;

2. organ mora z njo razpolagati;

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

 

  1. Glede zavrnilnega dela izpodbijane odločbe, ki se nanaša na 4. tč. zahteve prosilca (vezano na dokumentacijo, ki konkretizira kaj pomenijo neznatne resorbirane količine Hg ob nameščanju amalgama)

 

Organ je zahtevo prosilca  zavrnil z obrazložitvijo, da z njo ne razpolaga ter da bi lahko zadostil zahtevi prosilca bi moral ustvariti novo informacijo, česar pa po ZDIJZ ni dolžan storiti. Prosilec se je v tem delu pritožil in navedel, da gre za objavljeno trditev organa in naj se organ ''vseeno nekoliko bolj potrudi in poišče dokument'', s katerim bo lahko podkrepil svojo navedbo podano v izjavi leta 2010.

 

Glede na navedbe organa in prosilca v pritožbenem postopku IP nima razloga, da ne bi v celoti sledil navedbam organa, da ta ne razpolaga s konkretnim dokumentom, na podlagi katerega lahko podkrepi svoje navedbe podane v izjavi leta 2010. Iz celotne pritožbene zadeve namreč ne izhaja noben sum, da organ razpolaga z zahtevanim dokumentom, vendar ga prosilcu ne želi posredovati. Organ je namreč v postopku prosilcu posredoval vse dokumente, s katerimi razpolaga, kot tudi pojasnil vse okoliščine pregledovanja dokumentacije v sistemu Lotus Notes in poizvedovanja za dokumenti, na podlagi katerih je ugotovil, da s konkretnim dokumentom ne razpolaga. Tudi sam prosilec je navedel, da tovrstnega dokumenta, ki bi vseboval ali podkrepil navedeno trditev, ni uspel najti na nobeni strani kake zobozdravstvene organizacije, zato je IP sledil obrazložitvi organa, da s predmetnim dokumentom dejansko ne razpolaga.

 

Organi, ki so zavezani po ZDIJZ, so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, odgovarjati na vprašanja, pojasnjevati navedb, zbirati informacij, opravljati raziskav, pridobiti dokumentov od drugih organov ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, zato IP organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumentacijo, s katero ne razpolaga. ZDIJZ ne varuje pravice prosilca, da od organov terja pojasnila ali odgovore vezane na določeno dokumentacijo oz. trditve, od organov tudi ne terja, da s prosilcem razpravljajo o njegovih domnevah in ugotovitvah, temveč prosilcu zgolj omogoča pridobitev že obstoječih dokumentov, ki predstavljajo prosto dostopne informacije javnega značaja.

 

Glede na to, da zahtevani dokumenti pri organu ne obstajajo, IP ugotavlja, da pritožbi prosilca v tem delu ni mogoče ugoditi, ker mu organ dokumentov, s katerimi ne razpolaga, ne more posredovati.

 

  1. Glede zavrnilnega dela izpodbijane odločbe, ki se nanaša na 8. tč. zahteve prosilca (vezano na izračune o stroških opustitve amalgamov)

 

Organ je zahtevo prosilca zavrnil z obrazložitvijo, da zaenkrat nima natančnejših izračunov o stroških opustitve amalgama, prosilec pa v pritožbi zahteva, da naj se mu potem posredujejo kakršnikoli izračuni, približni podatki, ocene ali predvidevanja v zvezi s stroški opustitve amalgamov.

 

IP ugotavlja, da je bil predmet zahteve prosilca dokument, ki bi izkazoval izračune stroškov opustitve amalgamov, organ pa je odločil, da tovrstnih izračunov nima. Samo vprašanje ali gre za natančnejše izračune ali katerekoli izračune je stvar formulacije zahteve, ki ne vpliva na odločanje o samem dokumentu, tj. o dokumentu, ki izkazuje izračune stroškov opustitve amalgamov.

 

Glede na navedbe organa in prosilca v pritožbenem postopku IP nima razloga, da ne bi v celoti sledil navedbam organa, da ta ne razpolaga z izračuni stroškov opustitve amalgama. V izogib ponavljanju se IP glede razlogov, zaradi katerih je sledil obrazložitvi organa, sklicuje na predhodno točko obrazložitve te odločbe.

 

Glede na to, da zahtevani izračuni pri organu ne obstajajo, IP ugotavlja, da pritožbi prosilca v tem delu ni mogoče ugoditi, ker mu organ dokumentov, s katerimi ne razpolaga, ne more posredovati.

 

IP v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja tudi nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, zakaj organ ne razpolaga z dokumenti, ki jih zahteva prosilec in ali bi glede na svoje pristojnosti in veljavne predpise, z zahtevanimi dokumenti moral razpolagati.

 

IP na tej točki izpostavlja, da je organ izpodbijano odločbo prosilcu vročal po elektronski pošti in ne z osebnim vročanjem, kot to določa 87. člen ZUP. Ne glede na navedeno sam način vročitve v konkretnem primeru vsebinsko ni vplival na pravilnost odločitve, zato ne gre za bistveno kršitev pravil postopka, temveč za pomanjkljivost, ki ni bistvena, saj prosilcu z njo niso bile kršene ali odvzete nobene pravice. Dejstvo je namreč, da je prosilec odločbo organa prejel in se zoper njo tudi pravočasno pritožil.

 

Glede na to, da zahtevani dokumenti pri organu ne obstajajo, pritožbi prosilca ni mogoče ugoditi, ker mu organ dokumentov, s katerimi ne razpolaga, ne more posredovati. Odločitev organa je torej pravilna in na zakonu utemeljena, pritožba pa neutemeljena, zato se na podlagi drugega odstavka 248. člena ZUP zavrne.

 

Posebni stroški v tem postopku niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 – UPB5) oproščena plačila upravne takse.

 

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

Postopek vodila:

mag. Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.,

svetovalka Informacijskega pooblaščenca

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

Informacijska pooblaščenka