Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

FOIA Decisions

+ -
Date: 04.09.2019
Title: prosilec - Ministrstvo za pravosodje
Number: 090-181/2019
Category: Ali dokument obstaja?, Osebni podatek
Status: Refused


POVZETEK:

Prosilec je od organa zahteval posredovanje določene dokumentacije, pri čemer je ta njegovi zahtevi delno ugodil. Prosilec se je zoper takšno odločitev pritožil. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je pravilna odločitev organ, da ne razpolaga z določeno dokumentacijo, prav tako pa je pravilna njegova odločitev, da zaradi varstva osebnih podatkov v določenih dokumentih prekrije osebne podatke, določene dokumente pa zaradi koncentracije le-teh zavrne.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-181/2019/4
Datum: 4. 9. 2019

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP),  izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/05, 51/07 – ZUstS-A; v nadaljnjem besedilu ZInfP), tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06– uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) in prvega  odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ………. (v nadaljevanju prosilec), z dne 19. 7. 2019, zoper odločbo, št. 090-26/2019/3 z dne 2. 7. 2019, Ministrstva za pravosodje, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

 

O D L O Č B O:

1.    Pritožba prosilca z dne 19. 7. 2019 zoper odločbo Ministrstva za pravosodje, št. 090-26/2019/3 z dne 2. 7. 2019, se zavrne.

2.    V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški

 

O b r a z l o ž i t e v :


Prosilec je dne 15. 6. 2019 organ zaprosil, da mu na podlagi določb ZDIJZ posreduje naslednje dokumente:
1.    pritožbi ………. z dne 17. 4. 2019 in 17. 5. 2019,
2.    poročilo nadzornega odbora in popis predmetnega spisa iz elektronske oblike oz. vpisnika,
3.    dopis vodje ODT Murska Sobota št. MS-Tu-13-1/1/2019-FD z dne 23. 4. 2019,
4.    dopis vodje ODT Murska Sobota Odvetniški zbornici,
5.    popis predmetnega spisa iz elektronske oblike vpisnika oz. vpisnika, ki se vodi na ODT Murska Sobota,
6.    dopis VDT RS št. Tu-13-1-1/2019-JVP z dne 8. 5. 2019,
7.    odredbo generalnega državnega tožilca št. Tu-13-1/1/2019 z dne 29. 4. 2019,
8.    odgovor VDT oz. NO VDT ………. o ugotovitvah nadzora.

Organ je o njegovi zahtevi odločil z odločbo, št. 090-26/2019/3 z dne 2. 7. 2019, v kateri je navedel, da se prosilcu delno ugodi tako, da se mu omogoči dostop do dokumenta z naslovom »Pritožba zoper delo poravnalca ……….« št. Tu-13-1/1/2019-JVP z dne 8. 5. 2019, ki je dejansko poročilo iz 2. točke in zahtevan dokument iz 6. točke, tako, da se prekrijejo osebni podatki o pritožniku. Prosilcu se omogoči tudi dostop do dokumenta z naslovom »Prošnja poravnalca ……… in pritožba odvetnice« št. MS-Tu-13-1/1/2019-FD-ss z dne 23. 4. 2019, ki po vsebini ustreza dokumentu iz 3. in 4. točke, tako, da se prekrije ime in priimek pritožnika. V preostalem delu se zahteva zavrne. Organ je povzel prvi odstavek 4. člena ZDIJZ in prvi odstavke 1. člena ZDIJZ ter navedel, da ne razpolaga z dokumenti iz 2. točke (popis predmetnega spisa iz elektronske oblike oz. vpisnika)  5. točke (popis predmetnega spisa iz elektronske oblike vpisnika oz. vpisnika, ki se vodi na ODT Murska Sobota), 7. točke (odredba generalnega državnega tožilca št. Tu-13-1/1/2019 z dne 29. 4. 2019) in 8. točke (odgovor VDT oz. NO VDT gospe ………. o ugotovitvah nadzora) zahteve. Organ je v tem delu zavrnil zahtevo prosilca, saj ne gre za informacijo javnega značaja, s katero bi organ razpolagal. Dalje je povzel 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, pri čemer je ugotovil, da obstoječi zahtevani dokumenti vsebujejo določene osebne podatke, predvsem ime in priimek ter prebivališče posameznika. Po mnenju organa varstvo uživajo le tisti osebni podatki, ki jih lahko opredelimo kot t.i. varovane osebne podatke. Organ je povzel prvo alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ in navedel, da glede na to, da poravnalci opravljajo javno funkcijo, določeni osebni podatki, kot so imena in priimki z navedbo položaja/funkcije, niso varovani osebni podatki. Organ je nadalje ugotovil, da so v zahtevanem dokumentu tudi osebni podatki, ki niso povezani z opravljanjem javne funkcije oziroma delom funkcionarja, niti s porabo javnih sredstev in da za obdelavo teh osebnih podatkov organ nima zakonske podlage, zato gre za varovane osebne podatke. Dostop do takšnih podatkov se na podlagi 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ zavrne. Gre za podatke o pritožniku, ki nastopa kot zakoniti zastopnik osebe in ne kot odvetnik, njegovo ime in priimek ter naslov, ki so varovani osebni podatki. Pri odločanju o zahtevi za dostop do informacij javnega značaja ni pomembno, ali gre za osebne podatke oseb, ki jih prosilec pozna, oziroma je z njimi seznanjen (lahko gre celo za osebne podatke prosilca samega), saj vprašanje, kdo zahteva informacijo javnega značaja in iz kakšnega razloga, v tem postopku ni relevantno. Informacija javnega značaja je namreč po svoji naravi in svojem bistvu informacija, ki je prosto dostopna vsem, zato je bilo treba dostop do informacij javnega značaja v zahtevani dokumentaciji presojati z vidika učinka »erga omnes« in ne »inter partes«, torej z vidika konkretnega prosilca in ne glede na to, ali z njo že razpolaga na drugi podlagi. Organ je ugotovil, da gre pri obeh pritožbah (dokumenta, ki sta v zahtevi navedeni v 1. točki) za tolikšno vsebnost in koncentracijo varovanih osebnih podatkov, da bi razkritje teh delov dokumenta lahko ogrozilo zaupnost osebnih podatkov posameznika, ki ga zadevajo, postal bi prepoznaven in določljiv, zato je organ odločil, da izvedba delnega dostopa ne bi bila utemeljena in je dostop do teh dokumentov v celoti zavrnil.

Organ je dne 19. 7. 2019 prejel pritožbo zoper odločbo, št. 090-26/2019/3 z dne 2. 7. 2019 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), v kateri je prosilec navedel, da mu organ ni posredoval druge strani poročila nadzornega odbora VDT (dokument, ki je v zahtevi naveden v 2. in 6. točki). Prosilec meni, da bi mu morale biti ugotovitve že predhodno poslane v seznanitev, saj je nadzorni odbor prekontroliral njegovo delo. Prosilec je poudaril, da je bil že kot poravnalec seznanjen z vsemi podatki  (osebnimi podatki pritožnika in matere, zakonite zastopnice), in sicer že, ko je kot poravnalec prejel zadevo v reševanje od ODT Murska Sobota. V zvezi z delnim dostopom do dokumenta št. MS-Tu-13-1/1/2019-FD-ss z dne 23. 4. 2019 (dokument, ki je v zahtevi naveden v 3. in 4. točki) prosilec sprašuje, zakaj se prekrijejo osebni podatki pritožnika, ko pa je prosilec sam poslal vabila z osebnimi podatki v postopku poravnave in je z njimi seznanjen. Nadalje prosilec zatrjuje, da je v dopisu VDT št. Tu-13-17172019-JVP z dne 2. 7. 2019 navedeno, da je nadzorni odbor VDT rezultate pregleda dela prosilca kot poravnalca poslal MP, ki naj odgovori pritožnici. Po mnenju prosilca iz navedenega izhaja, da organ z odgovorom pritožnici (dokument, ki je v zahtevi naveden v 8. točki) razpolaga. Prosilec je v zvezi z navedbami organa o varovanih osebnih podatkih ponovno poudaril, da je vse podatke (osebne podatke pritožnika in matere, zakonite zastopnice) imel že, ko je kot poravnalec prejel zadevo v reševanje od ODT Murska Sobota. V zvezi z navedbami organa glede »erga omnes« učinka in velike vsebnosti in koncentracije varovanih osebnih podatkov, zaradi katere izvedba delnega dostopa ni možna, je prosilec navedel, da je to nonsens brez primere. Prosilec je ponovno ponovil, da je že od trenutka prejema poravnalne zadeve s strani ODT seznanjen z vsemi osebnimi podatki pritožnika in zakonite zastopnice. Sam je podal obširno poročilo o obnašanju te »zakonite zastopnice« vabljenega otroka, stranke v postopku. Absurdno je, da sta bili zoper njegov konkretni postopek poravnave podani dve izmišljeni pritožbi, s katerima ne sme biti seznanjen. Prosilec meni, da je bil procesuiran brez nekih možnosti pojasnil ipd. Prosilec je pričakoval, da bi ga vsaj seznanili z vsebino pritožbe, če ne prej, pa zdaj po podani zahtevi po ZDIJZ. Prosilec vztraja, da mu organ pošlje vse zahtevane dokumente, brez prikritja varovanih osebnih podatkov, na njegov elektronski naslov. Prosilec je strnil, da gre za dokumente, zahtevane pod zaporednimi številkami:
1.    pritožbi gospe ………. z dne 17. 4. 2019 in 17. 5. 2019,
2.    dopis vodje ODT Murska Sobota št. MS-Tu-13-1/1/2019-FD z dne 23. 4. 2019,
3.    dopis vodje ODT Murska Sobota VDT,
4.    dopis VDT RS št. Tu-13-1-1/2019-JVP z dne 8. 5. 2019,
5.    odgovor MP gospe ………. o ugotovitvah nadzora.

Organ je pritožbo z dopisom, št. 090-26/2019/6 z dne 29. 7. 2019, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeni osebi, skladno z določbo prvega in drugega odstavka 245. člena ZUP, odstopil IP. Ob odstopu je pojasnil, da ima prosilec prav, ko omenja, da mu ni bila posredovana druga stran t.i. poročila, zato je organ prosilcu nemudoma poslal celoten dokument tako, kot izhaja iz izreka odločbe.

Ob pregledu prejete dokumentacije je IP ugotovil, da ne razpolaga z vsemi informacijami, ki jih potrebuje pri odločanju o pritožbi, zato je organ pozval k posredovanju pojasnila v zvezi s pritožbenimi navedbami prosilca glede dokumenta, ki je v zahtevi naveden pod 8. točko.

Organ je odgovoril z dopisom št. 090-26/2019/9 z dne 8. 8. 2019, v katerem je pojasnil, da je za reševanje konkretne zadeve pridobil dostop do celotne zadeve z naslovom »Pritožba zoper delo poravnalca …….« št. 710-7/2019, drugih zadev ali zbirk v zvezi s tem ni. Organ torej z dokumentom, ki je v zahtevi naveden pod 8. točko, ne razpolaga, saj nikoli ni prejel s strani VDT ali NO VDT dokumenta (v vednost ali kako drugače), s katerim bi ta dva organa odgovarjala pritožnici. Organ je opozoril, da je prosilec v pritožbi zahtevo preoblikoval in navedel, da je NO VDT rezultate pregleda poslal MP (ki naj odgovori pritožnici), ne govori pa več, kot je sprva zahteval, o odgovorih omenjenih organov pritožnici. Organ je pritožnico o reševanju njene pritožbe obvestil z dopisom št. 710-7/2019 z dne 30. 5. 2019, v katerem so omenjene ugotovitve nadzora. Ta dokument ni bil predmet zahteve, zato organ o njegovem dostopu ni odločal. Kot je razbrati iz zadeve, nadzorni odbor v svojem postopku prav tako ustvarja dokumente, do katerih organ ne dostopa, podporno službo za nadzorni odbor pa zagotavlja VDT in ne organ.  

Pritožba ni utemeljena.

IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločitev v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Prvostopenjsko odločitev preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

1.    Ali dokument obstaja?

Organ je zaradi neobstoja dokumenta prosilcu zavrnil dostop do popisa predmetnega spisa iz elektronske oblike oz. vpisnika (2. točka njegove zahteve), popisa predmetnega spisa iz elektronske oblike vpisnika oz. vpisnika, ki se vodi na ODT Murska Sobota (5. točka njegove zahteve), odredbe generalnega državnega tožilca št. Tu-13-1/1/2019 z dne 29. 4. 2019 ( 7. točka njegove zahteve) ter do odgovora VDT oz. NO VDT gospe ……… o ugotovitvah nadzora (8. točka njegove zahteve).

IP pojasnjuje, da je informacija javnega značaja v skladu s 4. členom ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz definicije informacije javnega značaja torej izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti izpolnjeni kumulativno (hkrati), in sicer:
1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2. organ mora z njo razpolagati,
3. nahajati se mora v materializirani obliki.

Iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ torej izhaja, so zavezanci po ZDIJZ dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga (ponovno) pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo (več).

Glede na zgoraj podano pojasnilo organa, da v zvezi s »Pritožbo zoper delo poravnalca ……….« vodi zadevo št. 710-7/2019, pri čemer drugih zadev ali zbirk v zvezi s tem ni in ugotovitvi, da zgoraj navedeni dokumenti niso del zadeve št. 710-7/2019, ob tem, da organ nima dostopa do zbirk drugih organov (npr. popis spisa iz elektronske oblike vpisnika oz. vpisnika, ki se vodi na ODT Murska Sobota), IP nima razloga, da bi sumil, da organ z dokumenti razpolaga, vendar prosilcu ne želi omogočiti dostopa do njih. Prav tako prosilec ni navedel nobenih okoliščin, ki bi vzbujale dvom, da organ razpolaga z informacijami, ki jih ne bi želel posredovati. IP poudarja, da pritožbeni postopek po ZDIJZ ni namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanju informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati.

Ker organ z zgoraj navedenimi dokumenti ne razpolaga v materializirani obliki (niso izpolnjeni pogoji za informacijo javnega značaja), je potrebno pritožbo prosilca v tem delu zavrniti.

IP ob tem še dodaja, da je prosilec v pritožbi z dne 19. 7. 2019 od organa zahteval, da mu posreduje odgovor MP gospe ……… o ugotovitvah nadzora, česar pa ni opredelil v zahtevi, ki je bila predmet odločanja v postopku izdaje izpodbijane odločbe. V slednji je namreč zahteval posredovanje odgovora VDT oz. NO VDT gospe ……… o ugotovitvah nadzora (8. točka prosilčeve zahteve). V zvezi s tem IP pojasnjuje, da lahko prosilec kot stranka postopka, skladno s 133. členom ZUP in načelom dispozitivnosti, razpolaga s svojim zahtevkom (lahko ga npr. razširi), zgolj do odločitve oziroma do izdaje odločbe na prvi stopnji. Ko je torej postopek uveden, lahko stranka do izdaje odločbe na prvi stopnji razširi ali spremeni postavljeni zahtevek ne glede na to, ali ima razširjeni oziroma spremenjeni zahtevek isto pravno podlago ali ne, če se tak zahtevek opira na iste bistvene sestavine dejanskega stanja in, če je organ pristojen za njegovo reševanje (133. člen ZUP). Povedano drugače, prosilec se ne more pritožiti glede dokumentov, ki jih v zahtevi ni zahteval. Tudi IP kot pritožbeni organ je v pritožbenem postopku vezan na zahtevo prosilca, saj je kot organ druge stopnje skladno z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti izpodbijano odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Vsebina zahtevka, ki ni bila predmet izpodbijane odločbe in o kateri organ na prvi stopnji ni odločal, tako tudi ne more biti predmet presoje IP kot pritožbenega organa.

2.    Osebni podatki

Z izpodbijano odločbo je organ zaradi varstva osebnih podatkov:
- v posredovanih dokumentih zavrnil dostop do osebnih podatkov pritožnika ter
- v celoti zavrnil dostop do pritožb gospe ……… z dne 17. 4. 2019 in 17. 5. 2019.

Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Uradni list Evropske unije, št. L 119 z dne 4. 5. 2106; v nadaljevanju Splošna uredba o varstvu podatkov), ki se v Republiki Sloveniji uporablja neposredno, v členu 4, pododstavek (1), določa, da je osebni podatek katera koli informacija v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom (v nadaljnjem besedilu: posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki); določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika.

Splošna uredba o varstvu podatkov v členu 86 nadalje določa, da javni organi oziroma javno ali zasebno telo lahko v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo.

Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4, pododstavku (2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim tudi, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e). Zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov, upoštevajoč točko c člena 6(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov, lahko predstavlja tudi ZDIJZ. Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno v primeru, ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo tudi podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ) ali ko organ odloči, da je treba podatke razkriti zaradi prevladujočega javnega interesa (drugi odstavek 6. člena ZDIJZ).

V zvezi z zavrnitvijo dostopa do varovanih osebnih podatkov pritožnika, prosilec v pritožbi večkrat izpostavi dejstvo, da so mu le-ti znani, saj se je z njimi seznanil, ko je kot poravnalec prejel zadevo v reševanje od ODT Murska Sobota. Takšno prekrivanje osebnih podatkov se mu zdi  nesmiselno.

IP pojasnjuje, da je treba v postopku glede dostopa do informacij javnega značaja upoštevati t.i. erga omnes učinek, kar pomeni, da odobritev dostopa ne učinkuje le proti konkretnemu prosilcu, temveč učinkuje proti javnosti na splošno. V postopku po ZDIJZ namreč ni pomembno, kdo je prosilec in s kakšnim namenom zahteva informacije, saj dostop do informacij javnega značaja lahko zahteva prav vsakdo. Če bi torej katera druga oseba od organa po ZDIJZ zahtevala dostop do istih dokumentov, bi mu moral organ dostop dovoliti (oz. zavrniti) pod enakimi pogoji, kot osebi, ki je v konkretnem primeru prosilec. IP se tako strinja z navedbo organa, da pri odločanju o zahtevi za dostop do informacij javnega značaja ni pomembno, ali gre za osebne podatke oseb, ki jih prosilec pozna oz. z njimi razpolaga na drugi pravni podlagi, saj vprašanje, kdo zahteva informacijo javnega značaja in iz kakšnega razloga, v tem postopku ni relevantno. Odločitev organa glede prekritja varovanih osebnih podatkov pritožnika je tako pravilna, pritožba prosilca pa v tem delu neutemeljena.

Nadalje je organ zaradi varstva osebnih podatkov zavrnil dostop do pritožb gospe ……… z dne 17. 4. 2019 in 17. 5. 2019. V obrazložitvi je zapisal, da delni dostop v teh dokumentih ni mogoč, saj gre v konkretnem primeru za tolikšno vsebnost in koncentracijo varovanih osebnih podatkov, da bi razkritje teh delov dokumenta, lahko ogrozilo zaupnost osebnih podatkov posameznika.

IP je vpogledal v navedeni pritožbi in ugotovil, da iz njunih vsebin izhaja veliko opisov okoliščin v zvezi s konkretnimi dogodki in konkretnimi osebami, ki tudi brez neposrednih identifikatorjev (kot npr. ime, priimek, naslov ali druge osebe) kažejo na posameznika. Po mnenju IP je na posameznika mogoče sklepati iz opisov zatrjevanih dejstev, ki so znana le določenemu krogu ljudi, ki so bili ob določenem času prisotni na določenem kraju v zvezi z določenimi dogodki. Posameznik, ki bi razpolagal z vsemi temi informacijami, pa  bi lahko identificiral osebo, čigar osebni podatki se varujejo. V navedenih dokumentih posledično ni mogoče uporabiti instituta delnega dostopa iz 7. člena ZDIJZ, saj informacij, ki predstavljajo izjemo od prostega dostopa, ni mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost. Glede navedenih dokumentov je torej v celoti podana izjema od prostega dostopa po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, pri čemer delni dostop ni mogoč, zaradi česar je treba dostop do teh dokumentov zavrniti. IP je zato v tem delu sledil obrazložitvi izpodbijane odločbe.

Upoštevaje vse navedeno IP ugotavlja, da je pritožba prosilca neutemeljena, zato jo je IP, na podlagi določb prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil.

V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški, zato je IP odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.
Informacijska pooblaščenka