Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

FOIA Decisions

+ -
Date: 03.09.2019
Title: prosilec - Ministrstvo za okolje in prostor
Number: 090-150/2019
Category: Ali dokument obstaja?
Status: Refused


POVZETEK:

Prosilec je od organa zahteval, da mu iz evidence, ki jo vodi skladno z Zakonom o dimnikarskih storitvah, pošlje podatke o dimnikarskih storitvah in izdanih zapisnikih, ugotovljenih pomanjkljivostih in ukrepih pristojnega inšpektorja, vezano na male kurilne naprave na točno določenih naslovih. Organ je zahtevo prosilca zavrnil, saj navedeni podatki iz evidence ne izhajajo. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da organ vodi evidenco, v kateri so zavedene številke posameznih zapisnikov, ne pa tudi konkretni zapisniki. V obrazec elektronske evidence je sicer mogoče vnesti tudi opombe in morebitne pomanjkljivosti, vendar kot izhaja iz same evidence, v ta polja podatki za konkretne lokacije niso vneseni. IP je pritožbo prosilca zavrnil, ker organ z zahtevanimi informacijami ne razpolaga. IP je v zaključku odločbe še pojasnil, da navedena odločba ni ovira, da prosilec ne bi mogel zahteve za dostop do informacij javnega značaja vložiti pri pristojnem inšpektoratu ali pri dimnikarski službi, ki na danem območju opravlja dimnikarske storitve in zaprositi za seznanitev z zapisniki in morebitnimi inšpekcijskimi ukrepi. Na podlagi ugotovitev v tem postopku IP namreč z gotovostjo ne more izključiti, da tovrstni podatki pri navedenih dveh organih, torej pri pristojnem inšpektoratu in dimnikarski službi, ne obstajajo, da pa v evidenco organa niso vneseni.

 

 

ODLOČBA:

 


Številka: 090-150/2019/3
Datum: 3. 9. 2019

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi …(v nadaljevanju prosilec) z dne 14. 6. 2019, zoper odločbo Ministrstva za okolje in prostor, Dunajska cesta 48, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-236/2018/24 z dne 27. 5. 2019, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo


O D L O Č B O:


1.    Pritožba prosilca z dne 14. 6. 2019 zoper odločbo Ministrstva za okolje in prostor št. 090-236/2018/24 z dne 27. 5. 2019 se zavrne.

2.    V tem postopku posebni stroški niso nastali.


O b r a z l o ž i t e v :


Prosilec je z zahtevo za dostop do informacij javnega značaja z dne 24. 12. 2018 zahteval, da mu organ po elektronski pošti posreduje podatke iz evidenc, ki jih organ vodi skladno z Zakonom o dimnikarskih storitvah (ZDimS), in sicer podatke o dimnikarskih storitvah in izdanih zapisnikih iz 13. člena tega zakona, morebitnih ugotovljenih pomanjkljivostih pri izvedbi pregleda ali meritve in ukrepih pristojnega inšpektorja zaradi nevarnega in neučinkovitega delovanja male kurilne naprave, dimovodne ali prezračevalne naprave in datumu odprave pomanjkljivosti po 17. odstavku 21. člena tega zakona, in sicer ločeno po aktualnem in prejšnjem zakonu za vse vpise za lokacije: …. Prosilec je še posebej poudaril, da zahteva podatke samo za storitve in ukrepe na teh lokacijah, po lokacijah z datumi in vrstami storitve/ukrepov brez osebnih podatkov. Če posredovanje podatkov ni možno, prosilec predlaga vpogled.

Organ je z odločbo z dne 5. 2. 2019, št. 090-236/2018/3, zahtevo prosilca za dostop do zahtevanih informacij zavrnil. V obrazložitvi je organ navedel, da je v danem primeru ključno, da vpogled v podatke, kot navaja prosilec, brez digitalnega potrdila ni mogoč in da lahko prosilec z digitalnim potrdilom vpogleda le v podatke, ki se vodijo v zvezi z njegovo kurilno napravo, na njej opravljenimi storitvami in ugotovljenimi pomanjkljivostmi, ne pa tudi v podatke glede drugih uporabnikov dimnikarskih storitev, zato prosilcu takega vpogleda organ tudi ne more zagotoviti.

Prosilec je pri organu vložil pritožbo z dne 14. 2. 2019, IP pa je z odločbo št. 090-48/2019/8 z dne 9. 5. 2019 odpravil odločbo organa in zadevo vrnil organu v ponovno odločanje. IP je namreč ugotovil, da se organ v izpodbijani odločbi do zahtevnih dokumentov ni opredelil, kar pomeni, da organ v postopku ni razjasnil osnovnega vprašanja, ali organ z zahtevanimi informacijami razpolaga. Organ je namreč zahtevo prosilca zavrnil, sklicujoč se na Zakon o dimnikarskih storitvah (v nadaljevanju: ZDimS), kar pomeni, da iz izreka izpodbijane odločbe ni razvidno, o katerih dokumentih je organ odločil, niti ni razviden razlog zavrnitve, ki mora temeljiti na ZDIJZ, ne pa na ZDimS, na kar se je pravno zmotno skliceval organ.

Organ je v ponovnem postopku izdal odločbo št. 090-236/2018/24 z dne 27. 5. 2019, s katero je zahtevo prosilca v celoti zavrnil. V obrazložitvi odločbe je organ navedel, da je ponovno preučil listine zadeve in ponovno vpogledal v Evidenco kurilnih naprav in storitev in ugotovil, da listine oziroma dokumenti, za katere prosi prosilec, ne obstajajo pri organu v materializirani obliki, zato jih prosilcu ne more posredovati. Na podlagi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, se nahaja v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je izdelal organ sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Kot že navedeno, je prosilec dne 31. 12. 2018 na podlagi vloge po ZDIJZ pri organu zaprosil za podatke iz Evidence kurilnih naprav in storitev, ki se vodi na Ministrstvu za okolje in prostor. Prosilec bi želel prejeti zapisnike, podatke o ugotovljenih pomanjkljivosti pri izvedbi pregleda in meritve in podatke o izrečenih ukrepih pristojnega inšpektorja v zvezi z delovanjem malih kurilnih naprav za lokacije …. V skladu s šestim odstavkom 13. člena ZDimS izda dimnikar zapisnik o vseh izvedenih dimnikarskih storitvah, na katerega lahko poda uporabnik dimnikarskih storitev pripombe. Številka zapisnika je sicer res vpisana v Evidenco kurilnih naprav in storitev, vsebina zapisnika, kot to navaja prosilec, pa iz evidence ni razvidna. Z zapisnikom materializirani obliki namreč razpolagata le dimnikar, ki je opravil pregled in pa uporabnik dimnikarskih storitev, ki lahko zoper zapisnik poda ugovor. Glede na navedeno tukajšnji organ ne razpolaga z vsebino zapisnikov za navedene lokacije. To pa je razlog, da zahtevku prosilca za posredovanje zapisnikov o opravljenih dimnikarskih storitev ne more ugoditi.

Prav tako organ navaja, da ne razpolaga s podatkom in dokumentom o izrečenih ukrepih inšpektorja v zvezi z delovanjem male kurilne naprave na spornih lokacijah, kot to navaja prosilec, zato tudi tovrstnih listin prosilcu tukajšnji organ ne more posredovati. V skladu z določbami Zakona o inšpekcijskem nadzoru (Uradni list RS, št. 43/07 – uradno prečiščeno besedilo in 40/14), lahko prosilec pri pristojnem inšpektorju pridobi podatek o tem, ali je inšpektor v zvezi s konkretno malo kurilno napravo začel in vodil postopek ter kako se je postopek končal. Ob izkazanem pravnem interesu po določbah ZUP je lahko prosilec tudi stranka v tem postopku. Iz same vsebine Evidence kurilnih naprav pa podatkih, kot jih želi prejeti prosilec, niso razvidni in evidenca tovrstnih podatkov tudi ne vsebuje. Ker tukajšnji organ dokumentov v materializirani obliki nima, zahtevku tudi v tem delu ni mogoče ugoditi, zato je treba zahtevek prosilca tudi v tem delu zavrniti. Odločitev o stvari sami pa ni ovira, da ne bi mogel prosilec pri pristojnem inšpektoratu ali pri dimnikarski službi, ki opravlja v danem območju dimnikarske storitve, prositi za dokumente, kot to navaja v vlogi za posredovanje informacije javnega značaja. V zvezi z napotilom Informacijskega pooblaščenca, da se je dolžan organ v konkretnem primeru opredeliti tudi o podatkih glede emisij v okolje v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja (druga alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ), organ pojasnjuje, da meritve emisij v zrak izvaja ARSO v skladu s Pravilnikom o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu emisij snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja ter o pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list. RS, št. 105/08). Z vsebino meritev organ ne razpolaga. Lahko pa prosilec, ne glede na odločitev o stvari sami, pri ARSO oziroma pri pooblaščenem izvajalcu pridobi ustrezne podatke za dano območje.

Prosilec je zoper odločbo organa (v nadaljevanju: izpodbijana odločba) dne 14. 6. 2019 vložil pritožbo, in sicer zaradi vseh pritožbenih razlogov. Prosilec je navedel, da organ v ničemer ni sledil ugotovitvam in napotilom drugostopenjskega organa, ampak je odločbo gradil na podmenah, ki nimajo podlage v relevantnih zakonih in namišljeni vsebini zahteve za dostop do informacije javnega značaja. Če si je za potrebe prve odločbe izmislil, da je prosilec zahteval vpogled v osebne podatke, je za potrebe druge odločbe brez osnove določil, da je prosilec zahteval dokumente (zapisnike dimnikarjev in odločbe inšpekcije), s katerimi ministrstvo ne razpolaga v materializirani obliki. Prosilec je navedel, da ni nikjer zahteval nobenih materializiranih dokumentov, ampak »storitve in ukrepe na teh lokacijah po lokacijah z datumi in vrstami storitev/ukrepov brez osebnih podatkov«. Torej podatke, ki jih mora po zakonu (Zakon o dimnikarskih storitvah ZdimS) voditi in upravljati organ. Evidenca, ki jo upravlja organ, vsebuje podatke, ki jih obdeluje dimnikarska služba (Dimnikarska družba za namen izvajanja storitev pri uporabnikih in ugotavljanja pomanjkljivosti tem uporabnikom obdeluje evidenco, v kateri se vodijo podatki o uporabnikih dimnikarskih storitev, malih kurilnih napravah in na njih opravljenih storitvah ter ugotovljenih pomanjkljivostih - 8. odst. 21. čl.). Prav tako evidenca vsebuje podatke o inšpekcijskih posegih (Inšpektorati obdelujejo evidenco za namen izvajanja nalog skladno z določbami tega zakona; v evidenco se vpisujejo podatki o dimnikarskih storitvah in izdanih zapisnikih iz 13. člena tega zakona, morebitnih ugotovljenih pomanjkljivostih pri izvedbi pregleda ali meritve in ukrepih pristojnega inšpektorja zaradi nevarnega in neučinkovitega delovanja male kurilne naprave, dimovodne ali prezračevalne naprave in datumu odprave pomanjkljivosti; podatke iz prejšnjega odstavka vpiše dimnikarska družba, razen ukrepov izdanih s strani inšpektorata, ki jih vpiše pristojen inšpektorat - 16., 17. in 18. odst. 21. čl.). Organ zaradi nadzora nad izvajanjem dimnikarskih storitev in za namene iz drugega, šestega, osmega in šestnajstega odstavka tega člena vodi in upravlja evidenco, ki vsebuje podatke o dimnikarskih družbah, dimnikarjih, uporabnikih dimnikarskih storitev, malih kurilnih napravah in dimnikarskih storitvah ter izdanih zapisnikih - 1. odst. 21. čl. Zgoraj navedeni podatki (brez osebnih podatkov) pa so podatki, ki jih je prosilec zahteval v vlogi za dostop do informacij javnega značaja (in to niso nobeni materializirani dokumenti). Iz zgoraj navedenega po mnenju prosilca sledi, da je organ že drugič v isti zadevi izdal odločbo, s katero je podana bistvena kršitev postopka, saj se je sploh ne da preizkusiti. Po mnenju prosilca organ ni odločil o zahtevi prosilca, temveč je odločil o namišljeni vsebini zahteve, ki jo  je sam osnoval. Poleg tega je organ kršil procesno in materialno pravo z neupoštevanjem procesnih rokov in uporabo materialnih predpisov, ki v predmetni zadevi niso relevantni in presegajo meje zahteve. Predmet odločanja niso bile listine, s katerimi razpolagajo dimnikarske službe in inšpektorat, ampak podatki iz evidence, s katero razpolaga (jo upravlja in nadzoruje) organ. Enako je organ nepravilno reagiral tudi na napotilo drugostopenjskega organa glede odločanja o absolutno javni informaciji, ker se zahteva nanaša na podatke, povezane z okoljskimi emisijami (6. člen ZDIJZ). Ministrstvo je napotilo spremenilo v zahtevo za meritve emisij, ki nikoli niso bile predmet zahtevka. Glede na odločbo pritožbenega organa bi po mnenju prosilca organ moral odločiti, da se mu dovoli dostop do zahtevanih podatkov, ker je zahteva zakonsko utemeljena ali pa ugotoviti, da evidence, ki bi jo moral voditi na podlagi ZdimS nima in že več let krši zakon ter področno evropsko pravo. Glede na dejstvo, da je organ v več dokumentih navajal, da ne vodi evidence po hišnih, ampak po katastrskih številkah in da lahko prosilec dobi vpogled v svoje podatke s certifikatom, je očitno, da evidenca in zahtevani podatki obstajajo. Zato je po mnenju prosilca očitno, da organ krši zakon in mu odreka pravico do informacij javnega značaja. Prosilec predlaga, da pritožbeni organ odloči, da je dolžan organ posredovati prosilcu zahtevane podatke po elektronski pošti, in sicer podatke o dimnikarskih storitvah in izdanih zapisnikih iz 13. člena ZdimS, morebitnih ugotovljenih pomanjkljivostih pri izvedbi pregleda ali meritvah in ukrepih pristojnega inšpektorja zaradi nevarnega in neučinkovitega delovanja male kurilne naprave, dimovodne ali prezračevalne naprave in datumu odprave pomanjkljivosti po 17. odstavku 21. člena Zakona, in sicer ločeno po aktualnem in prejšnjem zakon za vse vpise za lokacije: …, brez osebnih podatkov na elektronski naslov. Če tako posredovanje podatkov ni možno, se prosilcu v istem roku omogoči vpogled v zahtevane podatke.

Po prejemu pritožbe, jo je organ na podlagi 245. člena ZUP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, posredoval v reševanje IP, z dopisom št. 090-236/2018/26 z dne 18. 6. 2019.

Pritožba ni utemeljena.

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

Namen  ZDIJZ  je  konkretizacija  ustavno  zagotovljene  pravice    dostopa do informacij  javnega značaja. Ustava Republike Slovenije (Ur.l. RS, št. 33I/1991-I, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju URS) namreč v drugem odstavku 39. člena določa, da ima vsakdo pravico dobiti informacijo javnega značaja, za katero ima v zakonu utemeljen pravni interes, razen v primerih, ki jih določa zakon. ZDIJZ z materialnimi in procesnimi določbami uresničuje to ustavno pravico in tako spodbuja javnost in odprtost delovanja organov. V skladu s 1. členom ZDIJZ je vsakomur omogočen prost dostop in ponovna uporaba informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo  državni  organi,  organi  lokalnih  skupnosti,  javne  agencije,  javni  skladi  in  druge  osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb.

V  konkretnem  primeru  je  prosilec  zahtevo  za  dostop  do  informacij  javnega  značaja  naslovil  na Ministrstvo za okolje in prostor, ki je nedvomno dolžno delovati  tudi  po  ZDIJZ,  saj  sodi  v  kategorijo  zavezanih organov iz 1. členu ZDIJZ.

Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:
1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;
2. organ mora z njo razpolagati;
3. nahajati se mora v materializirani obliki.

V obravnavanem primeru ni sporno, da informacija izvira iz delovnega področja organa, saj tako iz navedb organa kot navedb pritožnika izhaja, da je ministrstvo pristojno za področje dimnikarskih storitev, prav tako pa tudi upravlja z evidenco, ki vsebuje podatke, ki jih obdeluje dimnikarska služba, tj. tudi podatke v povezavi z malimi kurilnimi napravami, v zvezi s čimer je postavljena zahteva prosilca. Glede na to, da je prvi kriterij izpolnjen, je IP v nadaljevanju ugotavljal, ali je pri zahtevanih informacijah izpolnjen t.i. kriterij materializirane oblike, da zahtevani dokumenti obstajajo in da organ z njimi razpolaga. V izpodbijani odločbi je namreč organ navedel, da zahtevi prosilca ne more ugoditi, ker z zapisnikom v materializirani obliki ne razpolaga, kot tudi ne z ostalimi zahtevanimi informacijami, prosilec pa se pritožuje ker ni zahteval »materializiranih dokumentov«, ampak podatke o storitvah in ukrepih na v zahtevi določenih lokacijah, ki jih mora organ voditi in upravljati skladno z Zakonom o dimnikarskih storitvah, v nadaljevanju ZDimS.

IP uvodoma pojasnjuje, kaj pomenita navedena kriterija informacije javnega značaja, saj iz pritožbenih navedb prosilca izhaja, da ne želi »materializiranega dokumenta«. Pri presoji, ali gre za informacijo javnega značaja, mora IP namreč ugotoviti, ali gre za informacijo, ki sodi v delovno področje organa, kar v navedenem primeru ni bilo sporno, nato pa tudi, ali organ z informacijo dejansko razpolaga. Pojem »razpolagati z informacijo« je treba v smislu namena zakona razlagati široko. Gre za vsakršno posedovanje, hranjenje, registriranje, evidentiranje, reproduciranje, izdelovanje, proizvajanje ali predelovanje informacije s strani organa, za njega ali pri njem. ZDIJZ organom ne nalaga obveznosti, da za prosilca ustvarijo ali pridobijo dokumente, s katerimi v času odločanja o njegovi zahtevi ne razpolagajo. Prav tako jim ni treba pridobiti dokumenta, ki ga nimajo (več) v svoji posesti. Organu informacij za prosilca tudi ni treba obdelovati, povezovati ali analizirati, mora pa na primer informacije priklicati iz elektronskih baz podatkov in jih natisniti ali obratno – dokument iz fizične oblike pretvoriti v elektronsko (če je prosilec zahteval informacijo v elektronski obliki in organ razpolaga s tehničnimi sredstvi za takšno pretvorbo). Kriterij materializirane oblike pomeni, da se mora informacija nahajati v fizični obliki, kamor štejemo tudi elektronsko obliko. Bistveno je, da je informacija zapisana na nek fizični medij, ki omogoča njen ponoven priklic. Če so včasih prevladovali dokumenti v papirnati obliki, se trend vedno bolj preusmerja k podatkom na elektronskih medijih. Zakon materializirane oblike našteva le primeroma, v skladu z namenom ZDIJZ pa je treba ta kriterij tolmačiti čim bolj široko. Organi namreč razpolagajo tudi z informacijami, ki niso v materializirani obliki (npr. stališča in mnenja organa, ki jih je organ morda tudi ustno izrazil, vendar niso nikjer zapisana ali posneta), posledično niso na voljo v materializirani obliki, ki bi jo lahko organ posredoval prosilcu, ne da bi dokument šele na novo ustvaril. S tem, ko prosilec zahteva od organa posredovanje neke informacije, lahko zahteva zgolj posredovanje dokumenta, ki s katerim organ razpolaga v materializirani obliki, in ki sodi v delovno področje organa.

Prosilec v konkretnem primeru zahteva (za lokacije oz. stavbe, ki jih je navedel v zahtevi) podatek o dimnikarskih storitvah in izdanih zapisnikih, morebitnih ugotovljenih pomanjkljivostih pri izvedbi pregleda ali meritve in ukrepih pristojnega inšpektorata zaradi nevarnega in neučinkovitega delovanja male kurilne naprave, dimovodne ali prezračevalne naprave in datumu odprave pomanjkljivosti, in sicer podatke za storitve in ukrepe na teh lokacijah, po lokacijah, z datumi in vrstami storitev in ukrepov, brez osebnih podatkov.

ZDimS v 21. členu določa, da organ zaradi nadzora nad izvajanjem dimnikarskim storitev in zaradi drugih namenov, naštetih v zakonu, vodi in upravlja evidenco, ki vsebuje podatke o dimnikarskih družbah, dimnikarjih, uporabnikih dimnikarskih storitev, malih kurilnih napravah in dimnikarskih storitvah ter izdanih zapisnikih. Skladno s sedemnajstim odstavkom istega člena, se v evidenco vpisujejo podatki o dimnikarskih storitvah in izdanih zapisnikih iz 13. člena ZDimS, morebitnih ugotovljenih pomanjkljivostih pri izvedbi pregleda ali meritve in ukrepih pristojnega inšpektorja zaradi nevarnega in neučinkovitega delovanja male kurilne naprave, dimovodne ali prezračevalne naprave in datumu odprave pomanjkljivosti. Skladno z osemnajstim odstavkom, te podatke vpiše dimnikarska družba, razen ukrepov izdanih s strani inšpektorata, ki jih vpiše pristojen inšpektorat. 13. člen ZDimS določa, da mora dimnikar izdati zapisnik o vseh izvedenih dimnikarskih storitvah uporabniku. Skladno z 22. členom mora dimnikarska družba najkasneje v 30 dneh od opravljene dimnikarske storitve te vpisati v evidenco iz 21. člena tega zakona. Hkrati mora zagotoviti hrambo zapisnika o prvem pregledu do poteka desetih let po opravljenem pregledu. Dimnikarske družbe so tudi odgovorne, da so vnosi v evidenco popolni in pravilno urejeni ter v skladu z najnovejšim stanjem informacijske tehnologije.

Iz predložene dokumentacije izhaja, da organ vodi evidenco, v kateri so sicer zavedeni zapisniki, v primeru da obstajajo, vendar zapisniki niso vneseni na način, da bi bilo iz evidence razvidno, katere konkretne dimnikarske storitve so bile izvedene. V evidenci namreč ni mogoče dostopati do vsebine konkretnega zapisnika, saj je v zvezi z zapisnikom zabeležena zgolj njegova številka zapisnika, ne pa tudi njegova vsebina. V obrazec elektronske evidence je sicer mogoče vnesti tudi opombe in morebitne pomanjkljivosti, vendar kot izhaja iz same evidence, v ta polja podatki za konkretne lokacije niso vneseni. IP je posledično sledil navedbam organa, da ta ne razpolaga s samim zapisnikom, kot tudi ne s podatki o ugotovljenih pomanjkljivostih. Iz zakonskih določb izhaja, da organ vodi zgolj evidenco izdanih zapisnikov, kar organ (kot izhaja iz same evidence) vodi na način, da je razvidna številka izdanega zapisnika. Vsebine samega zapisnika iz evidence ni mogoče razbrati. Tudi sam zakon tega ne določa, temveč določa, da zapisnik kot tak hrani dimnikarska družba. Iz zakona tudi ne izhaja, da se v evidenco vnese oz. skenira celotni zapisnik, temveč zgolj določeni podatki z zapisnika oz. morebitne pomanjkljivosti. V konkretnem primeru pa te pomanjkljivosti za naprave na lokacijah, ki zanimajo prosilca, niso vpisane. Iz evidence tudi niso razvidni podatki o morebitnih izrečenih ukrepih inšpektorata v zvezi z delovanjem male kurilne naprave na navedenih lokacijah.

Glede na navedbe organa in prosilca v pritožbenem postopku IP nima razloga, da ne bi sledil navedbam organa, da ta s podatki o dimnikarskih storitvah in izdanih zapisnikih, morebitnih ugotovljenih pomanjkljivostih in ukrepih pristojnega inšpektorata za v zahtevi navedene lokacije, ne razpolaga. IP se je o navedenem prepričal tudi z vpogledom v izpise računalniške evidence, ki jih je IP posredoval organ.

Organi, ki so zavezani po ZDIJZ, so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, odgovarjati na vprašanja, pojasnjevati navedb, zbirati informacij, opravljati raziskav, pridobiti dokumentov od drugih organov ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, zato IP organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumentacijo, s katero ne razpolaga.

Kot je v odločbi navedel že sam organ, navedena odločba ni ovira, da prosilec ne bi mogel zahteve za dostop do informacij javnega značaja vložiti pri pristojnem inšpektoratu ali pri dimnikarski službi, ki na danem območju opravlja dimnikarske storitve in zaprositi za seznanitev z zapisniki in morebitnimi inšpekcijskimi ukrepi. Na podlagi ugotovitev v tem postopku IP namreč z gotovostjo ne more izključiti, da tovrstni podatki pri navedenih dveh organih, torej pri pristojnem inšpektoratu in dimnikarski službi, ne obstajajo, da pa v evidenco organa niso vneseni.

IP v zaključku še pojasnjuje, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja tudi nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, zakaj organ ne razpolaga z dokumenti, ki jih zahteva prosilec in ali bi glede na svoje pristojnosti in veljavne predpise, z zahtevanimi dokumenti moral razpolagati. Navedeno stališče je potrdilo tudi že Upravno sodišče RS (glej npr. tč. 10 sodbe opr. št. I U 1198/2016-22 z dne 10. 5. 2017), v katerem tudi sodišče ugotavlja, da se v postopku po ZDIJZ lahko ugotavlja le to, ali dokumenti obstajajo v materializirani obliki in da se v postopku po ZDIJZ ne more ugotavljati, ali organ neupravičeno ne razpolaga z zahtevanimi dokumenti oziroma ali bi glede na tehnične zmožnosti moral s takimi dokumenti razpolagati, pa kljub temu z njimi ne razpolaga.

Glede na to, da organ v konkretnem primeru z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga, je odločitev organa pravilna in na zakonu utemeljena, pritožba pa neutemeljena, zato se na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrne.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali, zato je IP odločil, kot izhaja iz 3. točke izreka te odločbe.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 – UPB5) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

Postopek vodila:
mag. Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.,
svetovalka Informacijskega pooblaščenca

 

Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
informacijska pooblaščenka